Jedro

Predmet razdružitve so lahko le stvari, ki morajo biti individualno določljive.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da: terjatev v višini kupnine po prodajni pogodbi z dne 12.6.2001 št. 01/2001, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice podjetja I. d.o.o., pri vl. št. 1643, znesek 276.000,00 EUR in odškodnina, ki jo je prejela predlagateljica na račun uničenega osebnega avtomobila Renault Megane, niso predmet nepravdnega postopka in bodo po pravnomočnosti sklepa ti zahtevki odstopljeni v reševanje pravdnemu oddelku.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, zaradi bistvene kršitve določb ZNP in ZPP in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izrek nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa oziroma so ti nejasni in bi upoštevaje 17. člen ZNP sodišče lahko odločalo o delni ustavitvi postopka in odstopu na pravdo, če bi predlagateljica oblikovala procesne zahtevke. Odločitev je nepravilna, zlasti po materialnem pravu, saj predlagateljica ni predlagala razdružitve solastnine, ampak razdružitev skupnega premoženja zakoncev. O spornih dejstvih še ni mogoče govoriti in po podatkih spisa med strankama ni spora o deležu. Tudi ni spora, da je spadal poslovni delež v družbi I. d.o.o. v skupno premoženje z deležem vsakega do 1/2, sporno je le, ali se pri delitvi kot vrednost poslovnega deleža šteje nominalna vrednost ali dejanska tržna vrednost. V teku postopka je nasprotni udeleženec neodplačno odsvojil poslovni delež, potrebno bo upoštevati, da je nasprotni udeleženec že prejel vrednost v višini tržne vrednosti poslovnega deleža. V skupno premoženje pa spada še neprerekana terjatev zakoncev na vračilo kupnine za nepremičnino na V. v.. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na 1. odstavek 128. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86, ZNP), po katerem sodišče v postopku za delitev skupnega premoženja odloči, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje. Stališče sodišča prve stopnje, da so predmet razdružitve lahko le stvari, ki morajo biti individualno določljive, je pravilno. Z razlogi sodišča prve stopnje na strani 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje soglaša in se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje.

Pri tem tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da naj bi bili razlogi nejasni, kot tudi ne, da je izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

Sodišče prve stopnje je pravilno in v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZNP glede terjatve v višini kupnine po prodajni pogodbi z dne 12.6.2001, glede zneska 276.000,00 EUR in glede odškodnine na račun uničenega osebnega avtomobila Renault Megane postopek ustavilo in odločilo, da bodo ti zahtevki po pravnomočnosti sklepa odstopljeni v reševanje pravdnemu oddelku (postopek se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka), glede na to, da gre za obligacijske zahtevke.

Res procesni zahtevki še niso oblikovani, oblikovati jih bo potrebno v nadaljnjem pravdnem postopku. V zvezi z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo predvsem na poslovni delež v družbi I. d.o.o., sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da so lahko predmet delitve le stvari, ki obstajajo ob delitvi, nasprotni udeleženec je poslovni delež odsvojil že pred prejemom predloga za razdružitev skupnega premoženja in že zato poslovnega deleža v nepravdnem postopku ni več mogoče deliti. Prav tako ni jasno, kako bi v skupno premoženje spadala terjatev do družbe I. d.o.o., saj je po zemljiškoknjižnem izpisku ta kupila nepremičnine ,vpisane v vl. št. 1643, in dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec edini registrirani družbenik te družbe tovrstne terjatve ne utemeljuje, saj ima družba lastno subjektiviteto, predmet delitve je zato v okviru skupnega premoženja lahko le poslovni delež v družbi, ne pa tudi premoženje same družbe.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).