Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napačno je stališče, da bi bilo mogoče o javnih osebah na podlagi pravice do obveščenosti pisati tudi neresnična dejstva.
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek proti toženi stranki za plačilo odškodnine v znesku 4.000.000,00 SIT ter vzelo na znanje umik tožbe proti dotedanjemu drugemu tožencu. Ugotovilo je, da je prva tožena stranka objavila feljton z naslovom "Predmestna zakladnica političnih ugank", ki ga je spisal M. K. V tem feljtonu je omenjen tudi tožnik v zvezi s prodajo orožja bivše Jugoslovanske ljudske armade. Navedeno je med drugim, da je prodajo osebno vodil tožnik, ki mu je bil na voljo del izkupička, domnevno 3.000.000 DEM v gotovini in je s tem denarjem prosto razpolagal. O tožniku je navedeno še, da so zanj nekatere naloge opravljali posamezniki, fizično so menda nadzirali prostore uredništva Mladine. Štelo je, da to pisanje za tožnika ni žaljivo, pisec članka pa je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil, zato je protipravnost njegovega dejanja izključena. Tekst ne vsebuje avtorjeve vrednostne sodbe o tožnikovem ravnanju. V pisanju je vgrajen mehanizem, ki jasno označuje, da trditve niso dokazane in preverjene, kar je v skladu s kodeksom novinarjev. Tožnik je bil poveljnik brigade Moris in zato oseba, ki je v javnosti vzbujala večji interes. Meja sprejemljivega pisanja pa je glede takih oseb širša kot pri zasebnikih. Zato prevladuje interes javne razprave in pravica javnosti, da je obveščena o zadevah, ki jih obravnava feljton.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Potrdilo je stališče, da ima javnost pravico biti obveščena o zadevah javnega interesa.