Jedro

V primeru ugotovitve neobstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja ni moč ugotavljati, da neobstoječi znaki niso dokazani. Prvostopenjsko sodišče je z oceno dokazov prišlo do zaključka, da ni znakov obtožencema očitanih kaznivih dejanj, obrazložitev sodbe je tako najprej v nasprotju z izrekom sodbe, razlogom izreka oprostilne sodbe, sama obrazložitev pa je tudi sama s seboj v nasprotju, saj ni povsem jasno ali je razlog izreka oprostilne sodbe neobstoj znakov kaznivega dejanja ali nedokazanost očitkov obtožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu na podlagi 3. točke prvega odstavka 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtožena A. A. in B. B. oprostilo obtožbe za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 in prvim odstavkom 20. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun, ki bodo po višini, na podlagi drugega odstavka 93. člena ZKP, odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP ter 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Na pritožbo je odgovorila zagovornica obtožene A. A. in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po presoji pritožbenih navedb in izpodbijane sodbe, upoštevajoč podatke v spisu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Izrek sodbe je nerazumljiv, nasprotuje razlogom sodbe, sodba nima razlogov oziroma so ti razlogi nejasni in s seboj v nasprotju, na kar je pravilno opozorila pritožnica.

6. Kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, je prvostopenjsko sodišče obtoženca oprostilo obtožbe iz razloga po 3. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, t.j. da ni dokazano, da sta storila očitano jima kaznivo dejanje, čeprav iz obrazložitve izhaja nasprotno oziroma zdi se, da je sodišče obtoženca oprostilo tudi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, t.j. da iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obtožencema očitanega kaznivega dejanja. Noben od obeh razlogov pa v izpodbijani sodbi ni ustrezno obrazložen.

7. Ker ugotovitev kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, t.j. da iz opisa obtoženemu očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, terja spremembo izpodbijane sodbe, ob ugotovitvi neobstoja znakov kaznivega dejanja vedno in tudi po uradni dolžnosti v oprostilno sodbo (po 1. točki 358. člena ZKP), je pritožbeno sodišče najprej preizkušalo obstoj kršitev materialnega zakona, saj bi zaradi ugotovitev kršitve iz tega razloga tudi ob sočasni ugotovitvi o obstoju absolutno bistvenih kršitev postopka, zadeve ne bi bilo moč vračati v ponovljeno sojenje, ker opisanih kršitev materialnega zakona namreč ni moč sanirati v ponovljenem postopku.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz opisa obtožencema očitanih kaznivih dejanj izhajajo vsi znaki teh kaznivih dejanj in zavrača naziranja izpodbijane sodbe o tem, da opis ravnanj obeh obtoženih pomeni zgolj običajno ravnanje povprečnega kupca. Izpolnjenost posameznih znakov očitanega kaznivega dejanja ni moč preizkušati z obstojem dokazov, kot je to naredilo sodišče prve stopnje. Obtoženima se je očitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije in sicer, da sta pri opravljanju gospodarske dejavnosti, z namenom pridobivanja premoženjske koristi (telefonov), trem različnim oškodovancem pri podpisovanju pogodb s predložitvijo bančnih podatkov družbe ustvarila vtis resnih poslovnežev, ki bosta v nadaljevanju izpolnjevala pogodbene obveznosti, pri tem pa zamolčala, da družba v imenu katere sta sklepala pogodbe, mesečnih obveznosti ne namerava plačati, ker družba ne posluje, preslepila oškodovance, da so pogodbe sklenili in jima izročili telefone ter omogočili koriščenje mobilnih storitev, v nadaljevanju pa tudi nista poskrbela, da bi družba C. d. o. o. nastale obveznosti plačala. Navedeno zagotovo ni ravnanje običajnega, povprečnega kupca, saj ta praviloma in pričakovano zavestno ne zamolči podatkov, ki bi sopogodbenika odvrnili od sklenitve pogodbe, kot to napačno ocenjuje prvostopenjsko sodišče. Očitano konkretno ravnanje presega običajno civilnopravno sklepanje pogodb, saj opis ustrezno vsebuje opise posameznih znakov očitanega kaznivega dejanja: (1) pri opravljanju gospodarske dejavnosti, t.j. v imenu gospodarske družbe C. d.o.o., ki sta jo predstavljala in za račun katere sta pogodbe sklepala; (2) pri sklenitvi pogodbe, t.j. ob sklenitvi pogodb za telefone in ustrezna naročniška razmerja; (3) preslepila drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene, t.j. s predložitvijo bančnih podatkov, ustvarjanjem vtisa resnih poslovnežev, lažno zavezo, da bosta obveznosti po sklenjenih pogodbah izpolnjevala in zamolčanjem, da družba, v imenu katere sta pogodbe sklepala obveznosti ne namerava izpolnjevati, saj družba ne posluje, (4) zaradi delne ali celotne neizponitve obveznosti pa sta si pridobila premoženjsko korist, ki je pod posameznimi ravnanji ustrezno opredeljena.

9. Iz več odločb VS RS1 izhaja razlaga, ki se nanaša na konkretizacijo zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja goljufije. Za uresničitev zakonskih znakov ne zadošča navedba, da se je obdolženec zavezal plačati obveznost, česar ni storil, saj tak opis v ničemer ne preseže opisa slehernega pogodbenega razmerja. Izrek sodbe mora vsebovati okoliščine, na podlagi podlagi katerih je mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za obliko in pogoje poslovnega sodelovanja in obljubljal plačilo, preslepil predstavnike oškodovane družbe. To storilčevo zavest, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve in ki jih mora konkreten opis vsebovati. Kot je bilo obrazloženo, predmeten opis vse te dejanske okoliščine vsebuje.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče neobstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja navezalo na oceno zbranih dokazov in pritrditi je pritožnici, da v primeru ugotovitve neobstoja zakonskih znakov ni moč ugotavljati, da neobstoječi znaki niso dokazani. Prvostopenjsko sodišče je tako napačno, z oceno dokazov, prišlo do zaključka, da ni znakov obtožencema očitanih kaznivih dejanj, obrazložitev sodbe je tako najprej v nasprotju z izrekom sodbe, razlogom izreka oprostilne sodbe, sama obrazložitev pa je tudi sama s seboj v nasprotju, saj ni povsem jasno ali je razlog neobstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja ali nedokazanost očitkov in se sodbe iz teh razlogov tudi ne da preizkusiti. Pri tem pritožbeno sodišče tudi pritrjuje tožilki, da dokaznih predlogov ni moč zavrniti iz razloga „realnih pričakovanj“ glede izpovedi prič, s katerimi bi bilo vendarle moč preizkusiti trditev o individualni percepciji dajanja vtisa resnih poslovnežev, kar je prvostopenjsko sodišče zmotno ocenilo kot nepreverljivo.

11. Glede na opisane ugotovitve, je pritožbeno sodišče zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP izpodbijano sodbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju ponovno izvesti vse dokaze in dokazni postopek tudi dopolniti v nakazani smeri ter zatem po pretehtanju in analiziranju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi ponovno napraviti sklep, ali je obtožencema krivda za očitana kazniva dejanja dokazana.

1 Npr. I Ips 93283/2010 z 21. 9. 2017