Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede uporabe določb DZ in posledično ZNP-1 oziroma ZZZDR, ZIZ in ZPP pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na sodni praksi, da je postopek z izdajo začasne odredbe poseben postopek znotraj (rednega) postopka, ki terja uporabo procesnih pravil, veljavnih v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma odločitve o začasni odredbi po uradni dolžnosti.
I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2021. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2020. III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.
_Dosedanji tek postopka_1
1. Tožnica je vložila tožbo 11. 4. 2019, s katero je zahtevala, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže, da se mladoletna otroka A., rojen 2008, in B., rojena 2010, dodelita v varstvo in vzgojo tožnici, da stiki med tožencem in otrokoma potekajo v prvem tednu od četrtka, ko oče prevzame otroka v šoli po zaključku pouka, do petka naslednji dan, ko ju ob 19.00 pripelje na dom matere, v drugem tednu pa stiki potekajo v četrtek, ko oče otroka prevzame v šoli po zaključku pouka, do nedelje, ko otroka pripelje na materin dom ob 18.00, da drugemu tednu sledi režim stikov iz prvega tedna in nato spet režim stikov iz drugega tedna ter tako dalje, da toženec plačuje za vsakega otroka mesečno preživnino v višini 320,00 EUR. Tožnica je v tožbi pojasnila, da sedaj živi z zunajzakonskim partnerjem v naselju na X. 2. Toženec je vložil nasprotno tožbo 18. 6. 2019,2 v kateri je zahteval, da se zakonska zveza razveže, da se otroka dodelita njemu v varstvo in vzgojo, da tožnica plačuje mesečno preživnino za posameznega otroka v višini 200,00 EUR, da stiki med tožnico in otrokoma potekajo v prvem tednu od četrtka, ko mati prevzame otroka po zaključku šole, do petka naslednji dan, ko ju ob 19.00 pripelje na dom očeta, v drugem tednu pa stiki potekajo med vikendom od petka po šoli do nedelje do 19.00, ko ju tožnica pripelje na dom očeta.
3. Tožnica je 29. 8. 2019 vložila predlog,3 v katerem je predlagala, da se B. vpiše v Osnovno šolo X, hkrati pa je predlagala tudi, da se izda začasna odredba, s katero se do pravnomočne odločitve B. izpiše iz Osnovne šole Y in vpiše v Osnovno šolo X. Tožnica je zatrjevala, da mora vsak drug teden vsakodnevno voziti B. v šolo v Y., ko sta otroka pri njej v varstvu, ki je od njenega doma oddaljena 37 km. Vožnje se opravljajo v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, zato tožnica porabi za vožnjo v eno smer vsaj eno uro, s tem, da bi B. rada obiskovala interesne dejavnosti. Pojasnila je še, da toženčeva partnerka konkurira z njo in ji poskuša prevzeti njeno vlogo matere v življenju otrok, toženec pa izvaja psihološke pritiske na otroka, s katerimi jih odtujuje od tožnice.
4. Tožnica je 4. 11. 2019 vložila predlog za izdajo začasne odredbe,4 s katero je predlagala, da stiki med tožencem in otrokoma do odločitve v tej pravdi potekajo v prvem tednu od srede, ko tožnica po zaključku službe toženca pripelje otroka pred hotel C., kjer ju toženec prevzame, do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo k pouku in od petka, ko toženec otroka prevzame v šoli po zaključku pouka, do nedelje, ko ju ob 18.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame tožnica, v drugem tednu potekajo stiki od srede, ko tožnica po zaključku očetove službe otroka pripelje pred hotel C., kjer ju toženec prevzame, do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo k pouku in od petka, ko toženec otroka prevzame v šoli po zaključku pouka, do sobote, ko ju ob 11.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame tožnica, v tretjem tednu potekajo stiki od srede, ko mati po zaključku službe toženca pripelje otroka pred hotel C., kjer ju toženec prevzame, do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo k pouku, in od petka, ko toženec otroka prevzame v šoli po zaključku pouka, do nedelje, ko ju ob 18.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame mati, v četrtem tednu, ki mu sledijo stiki v enakem vrstnem redu od prvega do četrtega tedna in tako ponavljaje naprej, potekajo stiki od srede, ko predlagateljica po zaključku službe toženca pripelje otroka pred hotel C., kjer ju toženec prevzame, do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo k pouku. Tožnica je v predlogu navedla, da je začasna odredba potrebna, da bi se razbremenilo oba otroka, zlasti B., ki je „absolutno preobremenjena zaradi vsakodnevnih dolgotrajnih voženj, ogrožena pa je tudi zaradi toženčevih pritiskov in manipulacij, da uravnoteženo starševstvo zaradi logističnih in drugih ovir predstavlja za vse udeležence preveliko obremenitev, da nesorazmerno fizično in psihično obremenjuje ter izčrpava oba otroka, kar izhaja tudi iz mnenja CSD, ker B. več kot tri ure dnevno preživi v avtomobilu in je prekomerno utrujena, pot pa vodi po eni prometno najbolj obremenjenih cest v Sloveniji, pogosto se izvajajo dela, zastoji so v jutranjih konicah, zato B. za vožnjo porabi nesorazmerno velik del prostega časa, ki bi ga lahko namenila počitku, razvedrilu, šoli, večje je tudi tveganje, da bo udeležena v prometni nesreči, po prihodu domov je B. izčrpana, pri opravi domačih nalog in učenju, v šoli se le s težavo skoncentrira, zato obseg dosedanjih stikov predstavlja posebej za B. hudo psihično obremenitev, ki lahko resno ogrozi njen duševni in telesni razvoj in lahko bistveno poslabša njen učni uspeh, ker je preobremenjena.“
5. Pravdni stranki sta se na naroku 19. 11. 2019 strinjali, da sodišče združi zadevo II N 874/2019 z zadevo IV P 825/2019.5
6. Tožnica je na naroku 19. 11. 2019 umaknila začasno odredbo z dne 4. 11. 2019, ker je bila sklenjena začasna sodna poravnava,6 s katero so bili določeni stiki na način, da v prvem tednu potekajo tako, da otroka pri tožnici preživita od ponedeljka, ko ju tožnica zjutraj odpelje v šolo do srede, ko ju toženec po končanem pouku prevzame v šoli, čas od srede po šoli do nedelje do 18.00 otroka preživita pri tožencu, ko ju ob 18.00 pripelje na dom tožnice, kjer otroka preživita čas do ponedeljka zjutraj, v naslednjem tednu pa stiki potekajo tako, da otroka pri tožnici preživita čas od ponedeljka, ko ju tožnica zjutraj odpelje v šolo do srede zjutraj, ko ju odpelje v šolo, čas od srede po šoli, ko toženec otroka po končanem pouku prevzame v šoli, do petka zjutraj otroka preživita pri tožencu, ki ju v petek zjutraj odpelje v šolo, nato pa otroka od petka po šoli do ponedeljka preživita pri tožnici, ki ju v ponedeljek zjutraj odpelje v šolo. Določeni so bili tudi stiki v času praznikov in počitnic.7
7. Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 9. 12. 2019 spremenila tožbeni zahtevek glede stikov.8 Predlagala je, da v prvem tednu potekajo stiki od srede, ko tožnica po zaključku toženčeve službe otroka pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame toženec, do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo in od petka, ko toženec prevzame otroka v šoli po zaključku pouka, do nedelje, ko ju ob 18.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame tožnica, v drugem tednu potekajo stiki od srede, ko tožnica po zaključku toženčeve službe otroka pripelje pred hotel C., kjer ju toženec prevzame do četrtka, ko toženec odpelje otroka v šolo in od petka, ko toženec prevzame otroka v šoli po zaključku pouka, do sobote, ko ju ob 11.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame tožnica, v tretjem tednu potekajo stiki od srede, ko tožnica po zaključku toženčeve službe pripelje otroka pred hotel C., kjer ju toženec prevzame do četrtka, ko toženec otroka zjutraj odpelje v šolo k pouku in od petka, ko toženec otroka prevzame v šoli po zaključku pouka, do nedelje, ko ju ob 18.00 pripelje pred hotel C., kjer ju prevzame tožnica, v četrtem tednu, ki mu sledijo stiki v enakem vrstnem redu od prvega do četrtega tedna in tako ponavljaje naprej, potekajo stiki od srede, ko tožnica po zaključku toženčeve službe pripelje otroka pred hotel C., kjer ju prevzame toženec, do četrtka, ko toženec zjutraj odpelje otroka v šolo.
8. Tožnica je na naroku 7. 1. 2020 navedla, da dogovorjeni režim z začasno sodno poravnavo zaznava kot bolj ugoden, predvsem za otroka, slaba stran pa je ta, da se otroka dvakrat tedensko selita med staršema, zato meni, da režim za otroka ni najboljši.9
9. Toženec je 7. 5. 2020 vložil predlog za izdajo začasne odredbe,10 v katerem je predlagal, da stiki med tožnico in otrokoma do konca epidemije oziroma vrnitve otrok v šolo potekajo vsak prvi in tretji teden v mesecu, ko tožnica otroka v petek prevzame na domu toženca ob 15.00 in ju vrne v nedeljo ob 19.00, v tednu, ko tožnica nima stika čez vikend (to je drugi in četrti teden v mesecu), stiki med tednom potekajo v torek in četrtek, ko tožnica prevzame otroka na domu toženca ob 15.00 in ju pripelje nazaj na dom toženca ob 19.00. 10. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 6. 202011 zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložil 7. 5. 2020 in predlog za izdajo začasne odredbe tožnice z dne 21. 5. 2020,12 s katerim je predlagala, da se izda začasna odredba, s katero se otroka dodelita tožnici v začasno skrbništvo, tožencu pa se določijo omejeni stiki pod strokovnim nadzorom, vse do izdelanega končnega mnenja sodnega izvedenca in dokončne rešitve stikov s strani sodišča, zaradi neizmerne manipulacije otrok s strani udeleženca in njegove partnerke. Zoper ta sklep pravdni stranki nista vložili pritožbe.
11. Toženec je 13. 8. 2020 vložil nov predlog za izdajo začasne odredbe,13 v katerem je predlagal, da se za čas do izdelanega končnega mnenja sodnega izvedenca in dokončne odločitve o dodelitvi otrok, otroka dodelita v varstvo in vzgojo tožencu, otroka pa imata s tožnico stike vsak prvi in tretji teden v mesecu, ko tožnica prevzame otroka v petek na domu toženca ob 16.00 in ju tja vrne v nedeljo ob 19.00, v tednu, ko tožnica nima stika čez vikend, stiki med tednom potekajo v torek in četrtek, ko tožnica prevzame otroka po koncu pouka v šoli in ju pripelje nazaj na dom toženca ob 19.00. 12. Sodišče prve stopnje je 12. 10. 2020 opravilo neformalni razgovor z B., ki je bil zapečaten,14 ker je obstajal tak dogovor med sodnico in otrokom. B. je namreč želela, da se vsebina tega razgovora ne razkrije staršema, s tem, da je tožnica pred razgovorom B. pojasnila, da vsebina razgovora ne bo razkrita.15
13. Iz zapisa neformalnega razgovora z A., ki ga je opravilo sodišče prve stopnje 12. 10. 2020,16 izhaja, da je A. sodnici pojasnil, da mu ni težko, da se seli od enega starša k drugemu, da ne želi, da bi bilo drugače, in da ni težav v zvezi s prevozi iz X. v šolo v W. 14. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 11. 202017 delno ugodi predlogu toženca za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je delno spremenilo začasno sodno poravnavo in sicer tako, da otroka v času, ko poteka pouk v šoli, preživita s tožnico v prvem, drugem in tretjem tednu, vsak petek od zaključka pouka, ko ju tožnica prevzame v šoli, do ponedeljka v zjutraj, ko ju tožnica pripelje v šolo do začetka pouka, in v četrtem tednu v torek in četrtek od zaključka pouka, ko ju tožnica prevzame v šoli po pouku do 19.00, ko ju tožnica pripelje na dom toženca in tako izmenjaje naprej, preostali čas otroka preživita s tožencem. Sodišče prve stopnje ni sledilo toženčevim navedbam, zaradi katerih je predlagal začasno odredbo, ki je tožnici očital neprimerno vzgojo in zatrjeval, da v času epidemije lahko bolje poskrbi za varstvo in vzgojo otroka, začasno odredbo je sodišče prve stopnje izdalo iz razloga, ker je ugotovilo, da v času, ko sta otroka pri tožnici, so prevozi otrok v šolo in iz šole tako obremenjujoči, da sta otroka ogrožena. Zoper ta sklep je tožnica vložila ugovor in dopolnitev ugovora,18 toženec pa pritožbo.
15. Tak režim stikov, kot je določen v sklepu z dne 20. 11. 2020, ko poteka pouk v šoli, se izvaja od 13. 1. 2021, ko se je zopet začel pouk in sta otroka prebolela COVID-19. 16. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje izvedenke klinično psihološke stroke prejelo 10. 3. 2021,19 dopolnitev pa 6. 9. 2021.20
17. Tožnica je zahtevala izločitev sodnice in izločitev izvedenke. Predlog za izločitev sodnice je bil zavrnjen s sklepom Su 269/2021 z dne 12. 4. 2021.21
18. Tožnica je 14. 6. 2021 vložila predlog za izdajo začasne odredbe,22 v katerem je predlagala, da se začasna sodna poravnava za čas počitnic spremni tako, da tožnica 24. 6. 2021 po končanem pouku prevzame otroka, ki z njo preživita do 29. 6. 2021 do 20.00 in da ostane v preostalem delu začasna sodna poravnava v veljavi. Sodišče prve stopnje je predlogu delno ugodilo in odločilo, da sta otroka pri tožnica v času od 24. 6. 2021 do 29. 6. 2021, da pa v preostalem delu ostane začasna sodna poravnava v veljavi.23
19. Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa z dne 20. 11. 2020 in sklepa z dne 25. 10. 2021 zaslišalo pravdni stranki.
**Sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2020**
20. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 11. 2020 delno ugodilo predlogu toženca za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo.24
21. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da iz mnenja CSD izhaja, da je odnos otrok do predlagateljice ambivalenten, da pripovedujeta o številnih občutjih bolečine, česar pa neformalni razgovor sodnice z otrokoma ni potrdil, da na podlagi opravljenih neformalnih razgovorov z otrokoma, sodišče ni ugotovilo, da bi bila otroka v stresu zaradi razlogov, ki jih navaja tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe,25da pa je izdalo začasno odredbo iz razloga, ker je ugotovilo, da v času, ko sta otroka v varstvu pri tožnici in obiskujeta šolo, B. zjutraj opravi 38 km dolgo pot iz X. v Y., A. pa 28 km dolgo pot iz X. v W., po šoli pa še pot do Y. in nato do X., po prometno zelo obremenjeni cesti, in to v času prometne konice, zato pot iz X. v šolo traja od ene ure do ene ure in pol, ko pa otroka popoldan po pouku odhajata k tožnici na X., spet potujeta v času prometne konice, ko tožnica najprej prevzame A. na Zavodu v W., nato se odpeljeta po B. v Y. in se nato vsi skupaj vračajo na X., kar pomeni, da B. preživi v avtomobilu tri ure, zato je po prihodu domov izčrpana, prekomerno utrujena,26 da tak tak režim traja že zelo dolgo in ni ustrezen, ker ogroža (oba) otroka, da je A. v neformalnem razgovoru pojasnil, da se mu pot v šolo in iz šole, kot je bila opisana, ne zdi naporna, da pa sodišče ocenjuje, da se je A. enostavno sprijaznil z režimom, kot sta se dogovorila starša, objektivno gledano pa je to zanj naporno, da se je tožnica preselila iz skupnega bivališča in sedaj prebiva na X., da B. obiskuje šolo, kjer je bilo vseskozi njeno bivališče, da sta pravdni stranki predlagali, da sodišče odloči o predlogu za začasno odredbo, s katero je tožnica predlagala, da se B. prepiše na Osnovno šolo X, po prejemu izvedenskega mnenja, da se sodišče zaveda, da režim stikov ni časovno povsem uravnotežen, ker otroka več noči prespita pri tožencu, kakor tudi ne vsebinsko, ker več vikendov in s tem prostega in prijetnejšega časa preživita s tožnico, da pa zaradi koristi otrok ni mogoče določiti stikov tako, da bi bila otroka pol časa pri tožnici in pol časa pri tožencu.
**Sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2021**
22. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne ugovor tožnice z dne 3. 12. 2020 in dopolnitev ugovora z dne 22. 12. 2020 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2020 (I), da se zavrne predlog tožnice za izdajo začasne odredbe z dne 29. 8. 2019, s katerim je predlagala prešolanje B. iz Osnovne šole Y v OŠ X (II), da sta se tožnica in toženec dolžna v roku petnajstih dni prijaviti v progam Neverjetna leta in sodišču predložiti dokazilo ter redno obiskovati program (III), da se zavrže ugovor toženca z dne 30. 6. 2021 zoper sklep z dne 22. 6. 2021 (IV), in da se ustavi postopek zavarovanja na podlagi predloga toženca za izdajo začasne odredbe z dne 30. 6. 2021 (V).
23. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da je namen začasne odredbe preprečiti ogroženost otrok, ki je povezan z dolgotrajnimi vožnjami v šolo in iz šole, ko sta otroka v varstvu pri tožnici.
**_Povzetek pritožbenih navedb tožnice_**27
24. Tožnica vlaga pritožbo zoper I. in II. tč. sklepa z dne 25. 10. 2021. 25. Sodišče ugotavlja, da je prešolanje B. na X. kot alternativa prepogostim vožnjam, ni v korist B. Obrazložitev v tem delu je zelo skopa in nima razlogov o odločilnih dejstvih.
26. Prepogoste vožnje niso mogle biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe z dne 20. 11. 2020, ker to ni bila nova okoliščina, ki bi utemeljevala izdajo sklepa.
27. Sodišče ni pridobilo dokumentacije socialne inšpekcije, ker se ni oprlo na mnenje CSD, izvedenka pa je na vprašanje, ali bi ji pri izdelavi mnenja lahko koristila dokumentacija socialne inšpekcije, ki je ugotovila neustreznost dela CSD, odgovorila, da bi ji pri izdelavi mnenja koristijo vse informacije v sodnem spisu.
28. Sodišče se sklicuje na B. izjavo v neformalnem pogovoru, od katerega je minilo že več kot eno leto, kar šteje kot odločilnem dokaz za izdajo začasne odredbe.
29. Sodišče se ni opredelilo do mnenja dipl. soc. ped. D. D., ki ga je izven postopka pridobila tožnica.28
30. Utemeljitev sodišča prve stopnje je zavajajoča v delu, ko ugotavlja, da je tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 30. 10. 2019 navedla, da je B. prekomerno utrujena, ko je z A. pri njej v varstvu, ker več kot tri ure vsak dan preživi v avtomobilu. Te prepogoste vožnje so bile sanirane s spremembo stikov, ko sta pravdni stranki sklenili začasno sodno poravnavo, ker so se vožnje otrok prepolovile, s čimer je bil cilj odprave prepogostih voženj dosežen.
31. Sodišče ugotavlja, da je šolski uspeh otrok po izdaji sklepa boljši, medtem ko se sklicuje na poročilo OŠ Y, sodišče pa ne pojasni, zakaj naj bi bil sedaj šolski uspeh otrok boljši in posledica izdaje sklepa z dne 20. 11. 2020 in ne posledica začasne sodne poravnave z dne 19. 11. 2019. 32. Prihranek časa pri vožnji v Zavod pri A. z Y. v W. in iz X. v W. ni velik. Sodišče ni upoštevalo, da je čas vožnje do zavoda od obeh staršev praktično enak, kar pomeni, da ni prihranka časa na račun poti zaradi sklepa z dne 20. 11. 2020. 33. Brez podlage je ugotovitev sodišča, da A. morda ni dobro razumel vprašanja, ko je odgovoril na neformalnem razgovoru, da mu režim po začasni sodni poravnavi ustreza. A. je odličen učenec, zato je nepravilna ugotovitev, da vprašanja sodnice ni razumel. 34. Sodišče ugotavlja, da B. ne obremenjujejo vožnje na trening, ker na treningu uživa, ta ugotovitev je arbitrarna, ker v času, ki ga preživi z vožnjami na trening, enako ne more počivati, se sproščati ali delati za šolo, ob tem, da se mora voženj udeleževati tudi A., ki mora čakati, da B. opravi trening.
35. Zmotna je ugotovitev sodišča, da B. prešolanje zavrača. Tožnici je znano, da je napačna ugotovitev sodišča o socialnih vezeh in občutku varnosti, ki naj bi B. vezal na OŠ Y. B. ni dobro vpeta v šolsko okolje, ne hodi z veseljem v šolo in v šoli ni spletla prijateljskih vezi. B. vsako nedeljo pove tožnici, da si naslednji dan ne želi oditi v šolo v Y., iz njene komunikacije pa je jasno razbrati, da se v OŠ v Y. ne počuti dobro.
36. B. nadpovprečne kognitivne zmogljivosti je ne ščitijo pred odtujevanjem od tožnice, kar izvaja toženec s svojo partnerko, zaradi česar sta otroka že blago odtujena od matere. Navedeno odtujevanje je razlog za B. izjavo, da želi ostati v OŠ Y, kar gotovo ni njena pravna in resnična volja.
37. Sodišče se ni opredelilo do ravnanj toženca in njegove partnerke, ki sta poskušala doseči, da ne bi prišlo do neformalnega razgovora. V svoji nameri nista uspela, s sodišča pa sta se odstranila šele na podlagi posredovanja varnostne službe.
38. Zmotna je ugotovitev, da so stiki optimalno razporejeni glede na okoliščine, in da ne gre za de facto dodelitev otrok v varstvo in vzgojo očetu z začasno odredbo. Bistveno več časa otroka preživita pri očetu, k tožnici prinašati zgolj najnujnejše za šolo, zato je spremljanje šolskega dela za tožnico bistveno okrnjeno.
39. Sodišče je zmotno ugotovilo, da odtujevanje otrok ni dejavnik, ki ogroža otroka, zato je posledično zmotno zaključilo, da ta ogroženost ni razlog za prešolanje B. na OŠ na X. Izvedenka je ugotovila, da toženec odtujuje otroka od tožnice, ne pa obratno, da ima tožnica boljše veščine negovanja otrokovih stikov z drugim staršem, da je pri otrocih prisotna stopnja blagega odtujevanja, da je odklanjanje mame neproporcionalno z otrokovimi dejanskimi slabimi izkušnjami z materjo, da je tožnica skušala doseči, da bi toženec s tem prenehal, vendar neuspešno,29 zato je zmotna ugotovitev sodišča, da sta starša enakovredno prispevala k slabemu početju otrok.
_**Povzetek pritožbenih navedb toženca**_
40. Sodišče prve stopnje je le delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, kot jo je predlagal toženec. Zmotno je določilo spremenjeni režim izvajanja stikov, kot so bili določeni z začasno sodno poravnavo, le za čas, ko imata otroka pouk v šoli, ne pa tudi za čas, ko poteka šolanje na daljavo.
41. Sodišče ni upoštevalo, da je toženec maja 2020, v prvem valu epidemije predlagal izdajo začasne odredbe iz razloga, ker je s svojo partnerko bistveno bolje poskrbel za izvedbo šolanja otrok na daljavo.
42. Otroka sta bila z načinom izvedbe šolanja na daljavo pri tožnici ogrožena, do teh navedb se sodišče ni opredelilo.
43. Toženec se zoper sklep z dne 2. 6. 2020 ni pritožil, ker so bile poletne počitnice, v začetku šolskega leta 2020/2021 pa epidemija še ni bila razglašena in je normalno potekal pouk v šoli.
44. Sodišče se glede navedb toženca glede izvedbe šolanja na daljavo ni opredelilo. Otroka v času šolanja na daljavo pri tožnici nista izpolnjevala šolskih obveznosti. Tožnica ni delala logopedskih vaj z A. 45. Sodišče ni upoštevalo, da je bil toženec na čakanju na delo, da ima njegova partnerka pedagoško izobrazbo in dela od doma, da je tožnica zaposlena v računovodstvu, kar vse pomeni, da bi bil pri tožencu zagotovljen pospešen razvoj otrok.
46. Zmotna je ugotovitev sodišča, da toženec ni navedel dejstev, ki bi potrjevali, da sta otroka ogrožena v času šolanja na daljavo.
47. Sodišče ni upoštevalo, da sta otroka obremenjena s postopkom ločitve od toženca, ko morata na stik s tožnico.
_**Odgovora na pritožbi**_
48. Pravdni stranki sta v odgovorih na pritožbi predlagali zavrnitev pritožbe nasprotne stranke.
_**O utemeljenosti pritožb**_
49. Pritožbi nista utemeljeni.
_**Glede kršitev pravil postopka in uporabe materialnopravnih določb**_
50. Glede uporabe določb DZ in posledično ZNP-1 oziroma Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (v nadaljevanju ZZZDR), Zakona o izvršbi in zavarovanju in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na sodni praksi,30 da je postopek z izdajo začasne odredbe poseben postopek znotraj (rednega) postopka, ki terja uporabo procesnih pravil, veljavnih v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma odločitve o začasni odredbi po uradni dolžnosti. Nenazadnje je toženec vložil „nasprotno tožbo“ in predlog za izdajo začasne odredbe v času veljavnosti DZ in ZNP-1 ter enako tožnica predlog za prešolanje B. in v tej zvezi predlog za začasno odredbo, s tem, da sta se tožnica in toženec v postopku strinjala, da se nasprotna tožba (pravilno nasprotni predlog) združita v enotno obravnavanje, kakor tudi predlog tožnice za prešolanje B. in identičen predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Zgolj dodatno pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, izhaja, da sta otroka ogrožena, kakor tudi, da bi otrokoma nastala težko nadomestljiva škoda, če začasna odredba ne bi bila izdana.
51. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesne in materialnopravne določbe, na podlagi katerih je izdalo sklep z dne 25. 10. 2021.31
52. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. člena ZNP-1. 53. Neutemeljene so pritožbene navedbe pravdnih strank, da sklepa nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih navedb toženca, na podlagi katerih je utemeljeval predlog za izdajo začasne odredbe, in tožnice, s katerimi je v ugovornem postopku izpodbijala utemeljenost izdaje začasne odredbe in utemeljevala predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala prešolanje B. Argumenti sodišča prve stopnje so prepričljivi in zadostni ter z visoko stopnjo verjetnosti potrjujejo, da niso utemeljeni razlogi, na podlagi katerih se toženec zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati začasno odredbo v obsegu, kot je to predlagal (in ne le v obsegu, kot je to storilo tudi po uradni dolžnosti), ker v tem delu niso izkazana tudi ne s stopnjo verjetnosti dejstva, da sta otroka ogrožena. Enako je prepričljiva argumentacija sodišča glede razlogov, zaradi katerih je izdalo začasno odredbo (tudi) po uradni dolžnosti, ker sta otroka ogrožena, prepričljivo pa je pojasnilo tudi razloge, zaradi katerih je zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da se B. prešola.
54. Zmotna je pritožbena teza tožnice, da „prepogoste vožnje“ niso mogle biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe z dne 20. 11. 2020, ker to ni bila nova okoliščina, ker je sodišče prve stopnje predlog za začasno odredbo predhodno že zavrnilo. Pritožba namreč ne upošteva, da je sodišče prve stopnje šele po sklenjeni začasni sodni poravnavi z izvedbo dokazov (posebej z neformalnim razgovorom z otrokoma) ugotovilo, da sta otroka ogrožena, zaradi teh voženj. Gre za nove in spremenjene okoliščine, ki so zahtevale, da sodišče prve stopnje zaradi ogroženosti otrok z začasno odredbo spremeni režim stikov pravdnih strank z otrokoma, kot sta ga pravdni stranki določili z začasno sodno poravnavo, ker je ta režim stikov ogrožal otroka. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki, glede na ugotovljena nova dejstva, pri sklepanju sodne poravnave zasledovali predvsem svoje interese, ko sta se sporazumeli, da otroka z vsakim od staršev preživita polovico časa in da nista razmišljala o koristi otrok.
55. Sodišče prve stopnje odločitve ni oprlo na mnenje CSD, zato tudi ni pridobilo dokumentacije socialne inšpekcije, ki je ugotovila neustreznost dela CSD. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na druge dokaze, predvsem na mnenje izvedenke, pritožba pa konkretno ne pojasni, v čem bi bilo dejansko stanje in mnenje izvedenke drugačno, če bi izvedenka z navedeno dokumentacijo razpolagala, še posebej iz razloga, ker je izvedenka izdelala mnenje na podlagi kliničnopsihološkega pregleda pravdnih strank in otrok. Pavšalna pritožbena navedba, da je izvedenka pojasnila, da ji koristijo vsi podatki v sodnem spisu,32 pri pritožbenem sodišču ni vzbudila nobenega dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so bile ugotovljene z visoko stopnjo verjetnosti.
56. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje opravilo razgovor z B. več kot eno leto od odločitve, ne pojasni pa konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da je B. spremenila izraženo voljo in stališča glede režima stikov v času šolanja. Nenazadnje je izvedenka po razgovoru z otrokoma, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, izdelala mnenje in dopolnitev mnenja, na katera je sodišče (tudi) oprlo odločitev.
57. Toženec je v odgovoru na pritožbo nasprotoval mnenju dipl. soc. ped. D. D.,33 zato se to mnenje upošteva kot del trditvene podlage tožnice in ne kot dokaz. Sodišče prve stopnje se je v sklepu opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ki temeljijo na izvedenih dokazih. Pritožba se sklicuje le na navedbe iz mnenja D. D., ne da bi argumentirano pojasnila, kateri dokazi te navedbe potrjujejo.
58. Treba je tudi upoštevati, da je tožnica v vlogi z dne 24. 9. 2021 zahtevala, da sodišče prve stopnje takoj odloči o njenem ugovoru in predlogu za začasno odredbo. Temu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo.
_**Odgovori na ostale pritožbene navedbe tožnice**_
59. Sodišče prve stopnje je z visoko stopnjo verjetnosti ugotovilo, da vožnje v šolo prekomerno obremenjujejo otroka, ko sta otroka v varstvu pri tožnici, in da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da sta otroka iz tega razloga ogrožena. To ugotovitev potrjujejo tudi navedbe tožnice, ki jih je dala v postopku pred sodiščem prve stopnje, in ki jih je deloma povzelo tudi sodišče prve stopnje v sklepu. Tožnica v pritožbi opredeljeno ne prereka teh ugotovitev sodišča prve stopnje, ko je tudi sama v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da sta otroka zaradi voženj v šolo in iz šole, ko sta pri njej v varstvu, prekomerno utrujena, ker več kot tri ure vsak dan preživita v avtomobilu in s tem porabljata nesorazmerno velik del svojega prostega časa, ki bi ga lahko izkoristila za druge aktivnosti, da sta zaradi voženj izčrpana, da se doma pri opravljanju domačih nalog in učenju težko skoncentrirata, itd. Vse te navedbe tožnice je potrdil toženec34 in tudi izvedenka, ki je v izvedenskem mnenju in dopolnitvi35 tudi predlagala enak način stikov, kot ga je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo.
60. Zmotna je teza pritožbe, da je utemeljitev sodišča prve stopnje v tem delu zavajajoča, ko se sklicuje na navedbe tožnice, ker so bile prepogoste vožnje „sanirane s sklenitvijo začasne sodne poravnave.“ Pritožba opredeljeno tudi ne pojasni razlogov, zaradi katerih meni, da režim stikov po začasni sodni poravnavi, glede na povzete navedbe tožnice, prekomerno ne obremenjuje otrok.
61. Tožnica zmotno zatrjuje, da prihranek časa pri vožnjah A., glede na odločitev z začasno odredbo ni velik, ker ne upošteva dejanskega režima voženj, ki je potekal, ko sta bila otroka pri tožnici v varstvu, ko se je A. po končanem pouku moral voziti v Y., kjer je tožnica prevzela B., potem pa so se vsi skupaj odpeljali na X., vse v času prometnih konic, kjer na poti v Y. in v X. nastajajo številni zastoji, kar je zatrjevala že tožnica in kar je splošno znano dejstvo.
62. A. je sodnici pojasnil, da mu vožnje niso naporne, vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se je „A. enostavno sprijaznil z režimom, ki sta ga dogovorila starša, objektivno gledano pa so vožnje zanj naporne“, pravilno pa je tudi upoštevalo, da je A. otrok s posebnimi potrebami.36
63. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je A. otrok s posebnimi potrebami, ki ima težave na govornojezikovnem področju, pri razumevanju in ekspresiji, razumevanje je omejeno na zelo konkretne situacije, kompleksnejših navodil in vprašanj ne razume in jih ne more izvesti, zato je verjetnostno pravilna ugotovitev sodišča, da A. vprašanj glede obremenitve z vožnjami v šolo in iz šole ni najbolj razumel, ko je povedal sodnici, da mu režim določen z začasno sodno poravnavo odgovarja. Predvsem pa drugi dokazi z visoko stopnjo verjetnosti potrjujejo, da je izdaja začasne odredbe potrebna, zaradi njegove ogroženosti, ki so povezane s prevozi v šolo in iz šole, v času, ko sta otroka bila v varstvu pri tožnici. Odličen A. šolski uspeh, ki ga izpostavlja pritožba, ni dejstvo, ki bi lahko izpodbilo dokazno oceno sodišča prve stopnje. Treba je tudi upoštevati ugotovitve izvedenke, da sta otroka drug na drugega zelo navezana, zato bi bilo v nasprotju s koristjo otrok, če bi bil režim stikov otrok s staršema različen.
64. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da bi B. čas, ki ga porabi na dolgih voženj iz X. v Y. in nazaj, lahko namenila zunajšolskim dejavnostim, zato so v nasprotju s koristjo B. pritožbene navedbe, da B. „z vožnjami na trening ne more počivati, se sproščati in delati za šolo.“ Pritožba ne navede nobenega razloga, ki bi potrjeval njeno tezo, da B. ne želi obiskovati treningov nogometa, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, enako tudi ne, da je za A. obremenjujoče, ker je prisoten na teh treningih.
65. Pritožba navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi bil sedanji šolski uspeh otrok boljši in posledica izdaje sklepa z dne 20. 11. 2020 in ne morda posledica začasne sodne poravnave z dne 19. 11. 2019. Začasna odredba je bila izdana zgolj iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da so vožnje preobremenjujoče za otroka v času, ko se otroka nahajala v varstvu pri tožnici, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na šolsko uspešnost otrok. Ta realna nevarnost, ki je konkretno ogrožala uspešen razvoj otrok, je bila izkazana z visoko stopnjo verjetnosti, kar je prepričljivo v sklepih pojasnilo sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju povzema le del navedb, ki jih je v tej zvezi dala tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je navajala: „da se otroka zaradi napornih voženj pri opravljanju domačih nalog in učenju ter v šoli težko skoncentrirata, kar lahko poslabša učni uspeh, da sta otroka absolutno preobremenjena zaradi vsakodnevnih in dolgotrajnih voženj, da ju režim tedenske izmenjave fizično in psihično obremenjuje ter izčrpava, ker pot vodi skozi najbolj obremenjene ceste v Sloveniji, kjer so pogosto zastoji, ...“
66. Zmotna je pritožbena teza, da začasno določeni stiki de facto pomenijo dodelitev otrok očetu. Začasno določeni stiki otrok s staršema so rezultat optimalne rešitve zatečenega stanja, ker se je izkazalo, da sta otroka ogrožena zaradi predolgih voženj v šolo v času stikov tožnice z otrokoma, ker se je tožnica po razpadu življenjske skupnosti preselila iz skupnega bivališča iz Y. na X. in ker se je izkazalo, da še nekaj časa ne bo mogoče sprejeti končne odločitve o dodelitvi otrok in o stikih. Nobenega dvoma ni, da sodišče prve stopnje ne bi izdalo začasne odredbe, če ne bi bili izkazane ti dve odločilni predpostavki. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da se bo z odraščanjem otrok in napredovanjem v višje razrede količina šolskega dela, ki ga bosta morala otroka opraviti doma, še povečala in enako se bo povečala potreba po interesnih dejavnostih in vrstniškem druženju.
67. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da čas, ki ga otroka preživita pri tožnici ni pretirano oziroma nesorazmerno krajši, ker imata otroka, ko sta pri tožencu številne aktivnosti in obveznosti, kar pomeni, da velik del tega časa preživita na teh aktivnostih in v šoli, pri tožnici pa preživita tri vikende na mesec, kar ji omogoča, da lahko bolj kvalitetno izkoristi čas z otrokoma, tako za izpolnjevanje šolskih obveznosti, kot za prostočasne aktivnosti. Na ta način se otrokoma omogoča, da tudi v bivalnem okolju tožnice vzpostavljata socialne stike, kar jima je bilo okrnjeno v predhodnem režimu stikov zaradi dolgotrajnih voženj.
68. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica vsaj takšne starševske kapacitete kot toženec, v nekaterih segmentih so njene sposobnosti boljše od toženčevih,37 da pa je prednost toženca, da otroka pri njem živita v bivalnem okolju, na katerega sta navezana. Izvedenka ugotavlja, da bi bilo v korist otrok, da se določi skupno starševstvo, če to ni možno pa je dosedanji način določen z začasno odredbo optimalen. Tudi izvedenka ugotavlja, da sta se otroka z režimom stikov, kot so določeni z začasno odredbo, izognila več ur trajajočim vožnjam, ki so se izkazala po razgovoru s sodnico kot naporna. Glede trajanja postopka, ki je tudi eden izmed razlogov za izdajo začasne odredbe, je treba upoštevati, da dokazni postopek še ni zaključen in tudi, da je izvedenka predlagala, da se obstoječi stiki spremljajo daljše časovno obdobje (eno leto) in se nato evalvira,38 predvsem vedenje staršev, preden se jih dokončno oblikuje.
69. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da režim, kot je določen z začasno odredbo, ne povečuje odtujenosti39 in da ni režim po katerem otroka preživljata čas s posameznim staršem tisti, ki odtujuje ampak dinamika ravnanja staršev, ko sta otroka pri njem.40 Pritožba povzema mnenje izvedenke, v katerem izvedenka opozarja na neprimerno vedenje toženca in njegove partnerke, s katerim ovirata, da bi se vzpostavil dober odnos navezanosti otrok na tožnico, pritožba pa prezre, da iz mnenja izvedenke tudi izhaja, da sta (oba) starša preokupirana z lastnimi čustvenimi stanji in njunim medsebojnim konfliktom, zaradi česar nista zmožna dovolj dobro prepoznati in upoštevati razvojnih potreb otrok ter vsak zase sodelujeta v aktivnostih neupravičenega kritiziranja drugega starša in svoja negativna občutenja prenašata na otroka preko čustvenih stanj, s tem pa otroka vznemirjata in spravljata v stisko, s čimer jima povzročata škodo v razvoju.41 Otroka sta vzpostavila dober odnos s toženčevo partnerko, ki pa v določenih situacijah, ko se naprimer otroka potožita nad ravnanji tožnice, izkorišča za obtožbe zoper tožnico.42 Vsa ta sicer neprimerna ravnanja niso v zvezi z spremenjenim režimom stikov in niso izkazana v taki obliki, da bi zahtevala novo ureditev režima stikov, kot so določeni z začasno odredbo.43
70. Opis okoliščin in neprimerno postopanje nasprotnega udeleženca in njegove partnerke pred opravo neformalnega razgovora ni bilo v korist otroka, pri posameznih ravnanjih toženca in njegova partnerka so izkazani neprimerni vzorci, s tem, da so podobni vzorci izkazani tudi na strani tožnice, zato tožnica tudi ni izkazala, da bi bilo treba zaradi odtujevanja otrok od tožnice izdati začasno odredbo, s katero je predlagala prešolanje B. Protispisne so pritožbene trditve, da le toženec odtujuje otroka od tožnice, ne pa tudi obratno, zato je pravilna ugotovitev sodišča, da sta oba starša s temi ravnanji prispevala k slabemu početju otrok.
71. Povsem v nasprotju z dokazi, ki so bili izvedeni v postopku,44 so pritožbene trditve, da B. ni dobro vpeta v šolsko okolje, da ne hodi z veseljem v šolo, in da v šoli ni spletla prijateljskih vezi, kar naj bi B. vsako nedeljo povedala tožnici in da je iz njene komunikacije razbrati, da se v šoli v Y. ne počuti dobro. Te trditve so v nasprotju z izjavami, ki jih je B. dala sodnici v razgovoru in so tudi v nasprotju z ugotovitvami izvedenke, ki je naredila na podlagi razgovorov z B.45 in ki temeljijo na psiholoških testih B. in staršev. Pritožba tudi povsem spregleda, da izvedenka odsvetuje prešolanje B.46 in da je tudi navedla prepričljive razloge za tako stališče, kar pritožba opredeljeno ne izpodbija.
_**Odgovori na ostale pritožbene navedbe toženca**_
72. Sodišče prve stopnje je z visoko stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je neutemeljen predlog toženca za izdajo začasne odredbe, da se režim stikov, kot je določen z začasno sodno poravnavo, spremeni tudi v obdobju, ko poteka šolanje na daljavo.
73. Prav nobenega razloga ni, da bi se z začasno odredbo spremenil režim stikov v času šolanja na daljavo, kot je bil dogovorjen z začasno sodno poravnavo. Že v sklepu z dne 20. 11. 2020 je sodišče prve stopnje ugotovilo, na podlagi neformalnega razgovora z otrokoma, da otroka nista ogrožena zaradi razlogov, ki jih navaja toženec.
74. Toženčeve navedbe, da lahko bolje poskrbi za šolanje otrok na daljavo, ne izkazuje ogroženosti otrok, zato se sodišču prve stopnje tudi ni podrobneje opredeljevalo do teh posameznih navedb toženca.
75. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi iz mnenja izvedenke izhaja,47 da „z vidika osebnostnih lastnosti in vzorcev vedenja, je kot starš mati tista, ki ima primerjalno z očetom boljše starševske kapacitete v smislu predvidljivosti, organiziranosti, reda, postavljanja meja, vodenja, bolj kritično razmišlja o potrebi otrok po obeh starših in jima je to pripravljena omogočiti“, kar le dodatno potrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
_**Odločitev pritožbenega sodišča**_
76. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2020 in sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2021 (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).
_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_
77. Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev.
1 Pritožbeno sodišče je deloma povzelo dosedanji potek postopka, da bi tudi na ta način predstavilo sporno razmerje, ki potrjuje utemeljenost izdaje začasne odredbe. 2 Pravilno predlog, ker bil vložen v času veljavnosti Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Pritožbeno sodišče je stranke oziroma udeleženca postopka označilo kot „tožnica“ in kot „toženec“, kot je to storilo sodišče prve stopnje, čeprav sta stranki, ko sta vlagali (nekatere) predloge za izdajo začasne odredbe udeležence postopka označili v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). 3 Ki se je vodil pod opr. št. II N 874/2019. Ta nepravdna zadeva je bila na naroku 19. 11. 2019 s soglasjem pravdnih strank združena z zadevo IV P 825/2019, v kateri sta pravdni stranki uveljavljali zahtevke iz tožbe in nasprotne tožbe (oz, nasprotnega predloga). 4 L. št. 48-53. 5 L. št. 70. 6 L. št. 71-72. 7 Pritožbeno sodišče podrobneje teh stikov ne povzema, ker ti stiki niso predmet pritožbenega izpodbijanja. 8 L. št. 84. 9 L. št. 86. 10 L. št. 126-132. 11 L. št. 172-177. 12 L. št. 137-143. 13 L. št. 182-191. 14 L. št. 221. 15 Tožnica je tekom postopala drugače in zahtevala, da sodišče prve stopnje razkrije del tega razgovora, na katerega je oprlo sklep z dne 20. 11. 2020, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo na naroku 16. 3. 2021 (podrobneje glej o tem 12. tč. sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2021 in zapisnik iz naroka na l. št. 519-520). 16 L. št. 220. 17 L. št. 227-234. 18 V katerem je tožnica navedla ugotovitve iz inšpekcijskega nadzora, ki ga je sprožila zoper delo CSD, ki je izdelal mnenje v tem postopku in na katerega je sodišče prve stopnje oprlo sklep z dne 20. 11. 202. Sodišče prve stopnje mnenja CSD pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni upoštevalo, zato mnenja CSD in njegovih obvestil pritožbeno sodišče ni povzelo in jih v pritožbenem postopku ni upoštevalo. 19 L. št. 362-381. 20 L. št. 601-607. 21 L. št. 582-589. 22 L. št. 550-553. 23 L. št. 554-557. 24 Odločitev sodišča prve stopnje je podrobneje povzeta v 14. tč. obrazložitve. 25 Podrobneje glej 20. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 26 Tožnica je v postopku tudi zatrjevala, da ima B. v šoli tudi predure, kar še dodatno otežuje prevoze. 27 Tako pritožba tožnice, kot pritožba toženca sta (pre)obsežni, kar je tudi značilnost njunih številnih vlog, s katerimi prekomerno obremenjujeta postopek. „Vloge, ki jih sestavi odvetnik, so v primerjavi z vlogami laičnih strank preglednejše, procesno gradivo je hitreje in jasneje opredeljeno in tudi omejeno, kar vse prispeva k pospešitvi postopka“ - Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 1. knjiga, l. 2005, stran 366. 28 Podrobneje glej 9.- 21. str. pritožbe, kjer je to mnenje povzeto. 29 Podrobneje glej 6-9 str. pritožbe, kjer tožnica podrobneje povzema mnenje izvedenke. 30 VSL sklep IV Cp 94/2021. 31 Sodišče prve stopnje je te zakonske določbe povzelo v 12. tč. obrazložitve sklepa, zato jih pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, znova ne povzema. 32 Glej izvedensko mnenje na l. št. 607. 33 Mnenje je bilo izdelano na zahtevo tožnice izven postopka. 34 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila prepričljiva izpovedba toženca, da „sta otroka presrečna, ker voženj ni več.“ - glej 13. tč. obrazložitve sklepa z dne 25. 10. 2021. 35 L. št. 381 in 607. 36 Podrobneje glej 15. tč. sodbe sodišča prve stopnje, kjer so povzete ugotovitve izvedenke. 37 Npr. predvidljivost, red, postavljanje meja otrokoma, vodenje (izvedensko mnenje na l. št. 605), glede čustvene topline in navezanosti pa je prednost na strani toženca (izvedensko mnenje na l. št. 605). 38 Glej izvedensko mnenje na l. št. 607. 39 Povzeta ugotovite iz izvedenskega mnenja - l. št. 607. 40 Podrobneje glej 19. tč. obrazložitve sklepa z dne 25. 10. 2021, kjer so povzete tudi ugotovitve izvedenke. 41 Izvedensko mnenje na l. št. 605. 42 Izvedensko mnenje na l. št. 605. 43 V postopku odločanja pa ni bilo prezrto mnenje izvedenke v dopolnitvi izvedenskega mnenja, glede osebnostnih lastnostih pravdnih strank, glede vzorcev vedenja, kakor tudi glede čustvene navezanosti in topline pravdnih strank v razmerju do otrok, kakor tudi ne socialna vpetost otrok v dosedanje bivalno okolje. 44 Še posebej z izjavami B. in ugotovitvami izvedenke. 45 Iz mnenja izvedenke izhaja, da „sta otroka osebi, k sta nagnjeni k odkritosti in resnicoljubnosti. Pri njima ni zaslediti zavestnega izogibanja ali pretvarjanja, odgovorov, povedi, informacij, ni zaslediti laži ...“(l. št. 607). 46 Izvedensko mnenje na l. št. 606. 47 L. št. 605.