Jedro

V razlastitvenem postopku mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (2.odst. 18.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ).

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se deloma ugodi, zato se izpodbijani sklep v 2.točki izreka s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: „Republika Slovenija je dolžna za razlaščeni nepremičnini nasprotnemu udeležencu izplačati odškodnino v znesku 79.419.605,23 SIT, kar predstavlja 331.412,14 EUR z zamudnimi obrestmi od 05.09.2006 do plačila, vse v 15-ih dneh.“ V ostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in pritožba predlagateljice zavrneta in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v korist Republike Slovenije razlastilo nepremičnini parc.št. 4317/10 in 4317/11, obe k.o. S. Republika Slovenija je dolžna za razlaščeni nepremičnini nasprotnemu udeležencu izplačati odškodnino v znesku 55.616.576,21 SIT, kar predstavlja 232.083,86 EUR, v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sklepa do dneva plačila. Nasprotni udeleženec mora odvzeto nepremičnino izročiti predlagatelju v 30-ih dneh po plačilu odškodnine. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Sežani se odreja izbris zaznambe sklepa o začetku razlastitvenega postopka pri parc.št. 4317/10 vpisani v vl.št. 2231 k.o. S. in parc.št. 4317/10 in 4317/11, obe k.o. S., vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime Republike Slovenije. Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu v roku 15 dni plačati stroške postopka v znesku 1.596.351,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.09.2006 do plačila.

Zoper ta sklep sta se pritožila predlagateljica in nasprotni udeleženec.

Predlagateljica v pritožbi navaja, da je predlagala razlastitev parcele 4317 k.o. S. Navedena parcela je bila razlaščena oziroma sklenjena pogodba, ki nadomešča razlastitev, s pravnim prednikom nasprotnega udeleženca T. z dne 15.08.1991. Pogodba, ki nadomešča razlastitev je bila sklenjena v smislu takrat veljavnega Zakona o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, št. 5/80). Nepremičnina je bila ocenjena po sodnem izvedencu, pogodba pa je bila potrjena s strani takratnega Javnega pravobranilstva v Ljubljani. Odškodnina je bila tudi plačana pravnemu predniku nasprotnega udeleženca. Ker je bila v pogodbi napačno navedena parcelna številka in je prišlo do statusnih sprememb, je bila predlagateljica primorana zaradi ureditve razmerij sprožiti razlastitveni postopek. Nasprotni udeleženec torej ni upravičen do odškodnine. Predlagateljica meni, da gre za vprašanje obstoja pravice do odškodnine in o tem ne more odločati sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče v nepravdnem postopku lahko odloča o višini odškodnine, ne pa o ugotovitvi obstoja same pravice. O odločitvi in ugotovitvi obstoja o višini odškodnine odloča sodišče v pravdnem postopku. Neresnična je ugotovitev, da je predlagateljica pred uvedbo tega postopka le deloma plačala odškodnino. Odškodnina je bila plačana v celoti pravnemu predniku nasprotne udeleženke na podlagi pogodbe, ki nadomešča razlastitev 15.01.1991, zato predlagateljica meni, da bi bilo nepošteno, da še enkrat plača odškodnino za navedene nepremičnine. Pripominja, da je razlastitev prisilni prehod nepremičnin v državno last in na podlagi izkazanega javnega interesa. Pogodba, ki nadomešča razlastitev je popolnoma enakovredna razlastitvenemu postopku, ki ga izvaja upravni organ. Sodišče torej ni imelo pravne podlage za ponovno določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Sodišče tudi ni imelo nobene pravne podlage prisiliti predlagateljico za razlastitev parcele 4317/11 k.o. S., ker ta ni bila predmet razlastitvenega postopka. Popolnoma neresnična je ugotovitev, da parcela 4317/11 k.o. S. ne more služiti gradnji objektov. Iz lokacijske informacije, ki jo je pridobil izvedenec R.P. z dne 30.08.2006 sledi, da je ta parcela namenjena za gradnjo in da ima Občina na njej predkupno pravico v primeru prodaje (stavbno zemljišče). Tudi iz izpovedi izvedenca na obravnavi z dne 05.09.2006 sledi, da je za to parcelo že bil sprejet zazidalni načrt leta 1997. Nasprotna udeleženka ima pravico kot tudi dolžnost ponuditi parcelo občini kot predkupnemu upravičencu in zato ni nobene pravne podlage, da to odškodnino izsiljuje od predlagateljice. Pripominja tudi, da je nasprotna udeleženka kot firma v večinski lasti tujih pravnih oseb in da se je preimenovala v firmo K., ki jo zastopata A.E. in P.G. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Nasprotni udeleženec pa je pritožbo vložil iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno opravilo izračun odškodnine, ki jo mora nasprotni udeleženec še prejeti od predlagateljice. Predlagateljica je 31.08.1991 pravnemu predniku nasprotnega udeleženca delno plačala odškodnino za parcelo št. 4317/10 k.o. S. in sicer v znesku 1.192.360,00 SIT. Na podlagi revalorizacije, ki jo je izdelal sodni izvedenec R.P., je predlagateljica plačala 28,5% odškodnine, ki za navedeno nepremičnino znaša 55.355.881,44 SIT. Predlagateljica je tako dolžna plačati za razlaščeno zemljišče še znesek 39.579.455,23 SIT, kar skupaj z vrednostjo parcele 4317/11, ki je 39.480.150,00 SIT, znaša 79.419.605,23 SIT. Prav tako je materialnopravno zmotna odločitev, da nasprotna udeleženka plača zakonske zamudne obresti od dneva prejema sklepa, kajti iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je razlaščenec upravičen do zakonskih zamudnih obresti od izdaje razlastitvenega sklepa dalje do plačila in ne od prejema sklepa do plačila. Nasprotni udeleženec tudi meni, da je izračun stroškov postopka napačen glede na vrednost spora 79.419.605,23 SIT. V skladu z določbo 104.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) mora razlastitveni upravičenec povrniti razlaščencu vse stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje razlastitvenega sklepa dalje do plačila.

Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je deloma utemeljena.

Najprej k pritožbi predlagateljice: Že je bilo predlagateljici tekom tega postopka povedano, da v razlastitvenem postopku mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (2.odst. 18.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ). V predmetni zadevi je postopek razlastitve izpeljan po določbah ZSZ (Ur.l. RS, št. 44/97), po določbi 2.odst. 177.čl. Zakona o urejanju prostora (ZureP – Ur.l. RS, št. 110/2002). Sodišče prve stopnje je torej določilo odškodnino za parc.št. 4317/10 k.o. S. Ugotovilo je, da je predlagatelj iz naslova odškodnine za to nepremičnino plačal pravnemu predniku nasprotnega udeleženca 1.192.360,00 SIT, kar predstavlja 28,5% vrednosti razlaščene parcele, katera pa po oceni izvedenca R.P. znaša 55.355.881,44 SIT. Predlagateljica torej mora nasprotni udeleženki plačati razliko, kajti vrednost razlaščene nepremičnine je večja kot je predlagateljica že plačala.

Kar pa se tiče razlastitve parcele št. 4317/11 k.o. S. je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo 2.odst. 24.čl. ZSZ kateri določa, da razlaščencu, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju kjer razlastitev poteka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je položaj nasprotnega udeleženca zaradi odvzema parcele 4317/10 k.o. S. bistveno poslabšal, kajti avtocestni priključek, ki je predviden po tej parceli, je presekal tovarniško dvorišče in parcela 4317/11 se nahaja na drugi strani cestnega priključka, do katerega nasprotni udeleženec nima dostopa. Teh zaključkov predlagateljica ne izpodbija ampak trdi, da je parcela 4317/11 k.o. S. gradbena parcela in da ima Občina v primeru prodaje predkupno pravico, kar izhaja iz lokacijske dokumentacije. Ni v predmetni zadevi problem ta, da gre za gradbeno parcelo, ampak to, ali se je z odvzemom parcele 4317/10 položaj nasprotnega udeleženca bistveno poslabšal. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da se je bistveno poslabšal, če bo cestni priključek presekal tovarniško dvorišče in se parcela 4317/11 nahaja na drugi strani cestnega priključka, do katere ni dostopa. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno nasprotnemu udeležencu tudi to parcelo razlastilo in določilo odškodnino zanjo. Za ta postopek pa ni pomembno ali je nasprotni udeleženec v večinski lasti tujih pravnih oseb in da se mu je spremenila le firma, kar zatrjuje v pritožbi predlagateljica.

Nato k pritožbi nasprotnega udeleženca: Pravilno nasprotni udeleženec v pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno opravilo izračun odškodnine za razlaščeni parceli. Predlagateljica je namreč za parcelo 4317/10 k.o. S. plačala odškodnino v znesku 1.192.360,00 SIT, kar predstavlja 28,5% vrednosti parcele, ki znaša 55.355.881,44 SIT. Po odbitku že plačane odškodnine mora plačati še 39.573.455,23 SIT, kar skupaj z odškodnino za parcelo št. 4317/11 znaša 79.419.605,23 SIT oziroma preračunano v EUR 331.412,14 EUR. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi nasprotnega udeleženca v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti. Enako je moralo ugoditi tudi pritožbi glede teka zamudnih obresti, kajti te nasprotnemu udeležencu pripadajo od dneva izdaje sklepa dalje in ne tako kot je sodišče prve stopnje odločilo, od dneva prejema sklepa sodišča prve stopnje dalje. Ni pa pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena glede stroškov postopka. Stroške postopka je sodišče odmerilo skladno z določbo 104.čl. Zakona o nepravnem postopku (ZNP), ob upoštevanju veljavne Taksne in Odvetniške tarife. Pritožba nasprotnega udeleženca le pavšalno navaja, da stroški niso pravilno odmerjeni, ni pa konkretnih razlogov za takšno trditev. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi nasprotnega udeleženca deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka, pritožbo predlagateljice pa je kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.