Jedro

Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo za umaknjeno pritožnikovo pritožbo z dne 25. 1. 2019 (p. d. 219) proti sklepu o končni razdelitvi z dne 10. 1. 2019. 2. Upnik se je pritožil proti sklepu in vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

5. Ne glede na to, da pritožnik uporablja vse mogoče načine in pravna sredstva v pritožbenem postopku proti sklepu o končni razdelitvi in ga je sodišče opomnilo glede zlorabe pravice, je najprej na sodišču, da postopek izpelje zakonito. To velja tudi v tem delu postopka, ki se sicer tiče vprašanja plačila sodnih taks, ker pa gre za sodno takso za pritožbo, tudi vprašanja učinkovite uporabe pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave (prim. odločbo Ustavnega sodišča št.: U-I-41/13-17 z dne 10. 10. 2013 in spremembo ZST-1, ki jo je višje sodišče citiralo zgoraj). V tem delu mora višje sodišče dati pritožniku prav, da je sodišče kršilo sedmi odstavek 34.a člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je sicer pritožnika o tej pravici poučilo posebej z dopisom z dne 15. 3. 2019, ki pa je bil, kot pritožnik pravilno navaja, vročan dolžniku na napačen naslov (T. 37, Maribor, in ne T. 21, Maribor). Iz vrnjene vročilnice izhaja, da je sodno pismo na pošti dvignil M. T., po pooblastilu. Takšna vročitev bi bila sicer pravilna (četrti odstavek 142. člena ZPP), vendar pritožnik izpodbija vročitev, ki ni bila opravljena na sporočeni naslov, čeprav je sodišče prej izrecno opozoril o spremembi naslova za vročitev (kar drži; gl. p. d. 229 in p. d. 231), in še, da vročitev ni bila opravljena zakonitemu zastopniku pritožnika. Slednje sicer ni potrebno, vendar višje sodišče ne more mimo dejstva, da je bila vročitev opravljena na napačnem naslovu. Poleg vsega ni mogoče spregledati, da se je kasnejša vročitev na tem istem (napačnem) naslovu izkazala za nemogočo, tj. sodno pismo za vročitev sklepa višjega sodišča se je dobrih deset dni kasneje z istega naslova vrnilo z oznako: »Posluje na drugem naslovu! Ugotovljeno na AJPES!« (pritožnik je, kot rečeno, novi naslov sodišču pred tem že sporočil). Višje sodišče mora pritožniku tudi pritrditi, da je bilo obvestilo z dne 15. 3. 2019 izdano po odločitvi o pravnem sredstvu ugovora proti plačilnemu nalogu (drugi odstavek 34. a člena v zvezi s sedmim odstavkom istega člena ZST-1; sklep p. d. 226 z dne 13. 2. 2019), medtem ko v in po odločitvi o pritožbi proti temu sklepu (četrti odstavek 34.a člena v zvezi s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1) sodišči sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 nista uporabili. Iz spisa izhaja, da je o oprostitvi plačila sodnih taks pravnomočno odločeno, zato višje sodišče v tem delu odgovarja le, da so pritožnikovi razlogi pod iii) točko predzadnjega odstavka pritožbenih navedb zmotni. To velja tudi za razloge pod točko i) pritožbenih navedb.

6. Posledično je višje sodišče pritožbi moralo ugoditi, izpodbijani sklep zaradi kršitev pravil postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku –ZPP) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V izogib nepotrebnemu odlašanju višje sodišče sedaj samo poučuje pritožnika, da mora sodno takso, ki mu jo je sodišče odmerilo s plačilnim nalogom z dne 28. 1. 2019, plačati na način, v znesku in roku, ki je določen v plačilnem nalogu, pri čemer _rok za plačilo sodne takse teče od vročitve te odločbe višjega sodišča_. O posledicah neplačila sodne takse je bil pritožnik v plačilnem nalogu že poučen (zadnji odstavek na prvi strani), zato ponovni pouk ni potreben.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.