8.Stranka z interesom A. A. ugovarja aktivni legitimaciji tožnika s sklicevanjem na 1. in 17. člen ZUS-1.

Jedro

9.Četrti odstavek 34. člena ZBPP določa, da zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.

10.Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.

Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno, da ga v prekrškovnem postopku (v postopku sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo) zastopa odvetnik. Hkrati je zadeva pomembna tudi za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter je zanj življenjskega pomena. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi, ki jih ima v navedeni prekrškovni zadevi.''

11.Tožba je pravočasna (28. člen ZUS-1), izpolnjene so tudi ostale procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo te tožbe.

Izrek

K I. točki izreka:

12.Tožba je utemeljena.

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 524/2024 z dne 7. 8. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

13.Tožnik v tem primeru izpodbija odločitev organa za BPP o ugoditvi prošnje stranke z interesom A. A. za dodelitev BPP od 24. 6. 2024 dalje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5- 2024.

14.Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

II.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

15.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh […]. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari […] in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago […].

Obrazložitev

16.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa presoja očitne nerazumnosti zadeve, glede katere je vložena prošnja za BPP, zahteva več kot le ugotavljanje formalnih ovir za začetek ali nadaljevanje postopka. Glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

17.Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP.

1.Organ za BPP je z izpodbijano odločbo ugodil prošnji za BPP, ki jo je vložil A. A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) (1. točka izreka), dodelil upravičencu izredno brezplačno pravno pomoč od 25. 6. 2024 dalje za: sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27.5.2024 (2. točka izreka), ter za izvajanje pravne pomoči določil B. B., odvetnika v ... (3. točka izreka).

18.Po presoji sodišča organ za BPP v tem primeru tega preizkusa ni opravil, kot to utemeljeno očita tudi tožnik.

19.Iz izpodbijane odločbe namreč (po povzetku, v zvezi s čim je stranka z interesom vložil prošnjo za BPP in da se stranka z interesom sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5. 2024 ne strinja in želi vložiti pritožbo, za kar potrebuje strokovno pomoč odvetnika - str.2 izpodbijane odločbe) izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno, da ga v prekrškovnem postopku (v postopku sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo) zastopa odvetnik. Hkrati je zadeva pomembna tudi za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter je zanj življenjskega pomena. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi, ki jih ima v navedeni prekrškovni zadevi.''

2.V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je 24.6.2024 prejel prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v zvezi s prekrškovnim postopkom, in sicer za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5. 2024. S to sodbo je sodišče zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog, izdan v prekrškovnem postopku, vložil prosilec oz. stranka z interesom v tem upravnem sporu. Prošnji je prosilec priložil odvetniško pooblastilo in sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5, 2024. Ugotovil je, da je stranka z interesom upravičen do denarne socialne pomoči po odločbi CSD Posavje, št. 1231-3071/2024-31852/2 z dne 15. 4. 2024, za obdobje od 1. 5. 2024 do 31. 8. 2024. Glede na to je stranka z interesom upravičen do izredne BPP po prvem odstavku 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Organ za BPP je tudi ugotovil, da želi stranka z interesom BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5. 2024. Iz sodbe izhaja, da je bila zahteva za sodno varstvo tožnika zavrnjena. Stranka z interesom se s sodbo ne strinja, zato želi vložiti pritožbo zoper navedeno sodbo. Toženka ugotavlja, da glede na navedeno zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima stranka z interesom verjetne izglede na uspeh, tako, da je razumno da ga v prekrškovnem postopku (v postopku sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo) zastopa odvetnik. Hkrati je ocenila, da je zadeva pomembna tudi za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter je zanj življenjskega pomena. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi, ki jih ima v navedeni prekrškovni zadevi. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je prošnja prosilca utemeljena tudi po vsebinski plati, zato mu je odobril brezplačno pravno pomoč v obsegu, kot je razviden iz izreka izpodbijane odločbe. V nadaljevanju je utemeljil še preostalo točko izreka.

20.Iz povedanega tako ni razvidno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča. Sodišče je vpogledalo upravni spis v tej zadevi (Bpp 524/2024), v katerem se nahaja (list. št. 1-2) s prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP, vložene na za to predpisanem obrazcu. V prošnji niso navedeni razlogi, iz katerih želji stranka z interesov vložiti pritožbo zoper zanjo sporno sodbo, na kar utemeljeno opozarja tožnik. Toženka tako ni mogla, v odsotnosti navedb tožnika glede pritožbenih razlogov, presojati, ali je prošnja za BPP očitno nerazumna glede na pogoje oz. kriterije, ki jih določa 24. člen ZBPP. Pri tem sodišče opozarja, da toženka seveda ne more nadomestiti sodne presoje v pritožbenem postopku, to je pridržano pritožbenemu sodišču. Mora pa opraviti presojo, ali se prošnja za BPP nanaša na očitno nerazumno zadevo, česar pa ne more opraviti brez ustrezne trditvene podlage prosilca za BPP. V obravnavani zadevi je prošnjo za BPP v imenu stranke z interesom vložil odvetnik (odvetniško pooblastilo z dne 22.6.2024 je zavedeno kot priloga A1 upravnega spisa), torej pravni strokovnjak, ki vsekakor razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami za podajo takšne trditvene podlage, ki pristojnemu organu za BPP omogoči presojo utemeljenosti prošnje za BPP tudi s stališča izpolnjevanja t.i. objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi takšna presoja ob uporabi 24. člena ZBPP, upoštevajoč obrazložitev izpodbijane odločbe, po oceni sodišča s strani pristojnega organa za BPP ni bila opravljena, kar utemeljeno očita tudi tožnik.

<em>Navedbe tožnika</em>

21.Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZPP), ki se po ZBPP uporablja (drugi odstavek 34. člena) za presojo prošenj za dodelitev BPP, obrazložitev odločbe obsega: 1.razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

22.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhajajo razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Navedeno pomeni, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj je ni mogoče preizkusiti, kar terja njeno odpravo že iz tega razloga (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

3.Tožnik je vložil tožbo iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni in zahtevek tožnika za dodelitev BPP zavrne kot neutemeljen. Navaja, da je odločitev toženke nepravilna in ne zasleduje namena BPP.

23.Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo. V skladu s četrtim in petim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka, in o zadevi ponovno odločiti.

4.Opozarja, da toženka pri odločanju o BPP ni presojala, ali obstajajo objektivni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Ta določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Prosilec, stranka z interesom v tem upravnem sporu, je za BPP zaprosil preko pooblaščenega odvetnika, ki je pravni strokovnjak in se je ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP gotovo zavedal, da je dolžan izkazati pritožbene razloge, saj sicer objektivnega pogoja (z vidika dopustnih pritožbenih razlogov) ni mogoče presoditi, posledično ni mogoče oceniti možnosti za uspeh. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Od prosilca tako ni neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno, vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na možnost uspeha s pritožbo, toliko bolj, ker so v konkretnem primeru razlogi za vložitev pritožbe zoper sodbo, glede na 66. člen v zvezi s 154. členom Zakon o prekrških (ZP-1) zoženi, in tudi, ker je za BPP zaprosil preko odvetnika kot pravnega strokovnjaka. Po navedbi tožnika prosilec ni navedel, niti laično, iz kakšnega razloga želi vložiti pritožbo zoper prekrškovno sodbo Okrajnega sodišča v Krškem. Zgolj to, da se ne strinja z določeno odločitvijo in zato uveljavlja, naj se mu dodeli BPP za njeno izpodbijanje, ne zadošča za dodelitev BPP. Pri tem tožnik opozarja, da je prosilec zahtevo za sodno varstvo v predhodnem postopku vložil iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Upoštevaje določbo drugega odstavka 66. člena v zvezi z določbo 154. člena ZP-1 pa sodbe, s katero se odloči o zahtevi za sodno varstvo, iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, iz navedb prosilca in niti iz podatkov v spisu pa ne izhaja karkoli takega, kar bi kazalo na obstoj katerega od drugih dopustnih pritožbenih razlogov iz prve, druge ali četrte točke 154. člena ZP-1.

24.Sodišče se ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih ugovorov, saj je bilo že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo, se bo moral pa do njih opredeliti upravni organ, pristojen organ za BPP, ko bo ponovno odločal o zadevi.

25.Sodišče v zadevi ni odločilo na podlagi glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje v zadevi ni bilo sporno (da je stranka z interesom vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Krškem ZSV 139/2023 z dne 27. 5. 2024, ki ji je organ za BPP v celoti ugodil) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

5.V obrazložitvi tožbe v nadaljevanju navaja, da so se za presojo vsebinskih pogojev glede prekrškovnih postopkov v upravno sodni praksi zaradi primerljivosti uveljavila stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v zvezi z kazenskimi zadevami. Upoštevaje to sodno prakso je v kazenskih postopkih pravica obdolženca do BPP varovana tudi v povezavi s pravico do obrambe s pomočjo zagovornika po 29. členu Ustave RS ter s pravico do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti zaradi varovanja te človekove pravice, ustaljena praksa Evropskega sodišča za človekove pravice poudarja, da je treba ob ugotovitvi, da obdolženec nima sredstev, uporabiti dva kriterija: (a) resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter (b) kompleksnost obravnavane zadeve. Ta stališča je treba v prekrškovnih postopkih uporabiti smiselno. Stranka z interesom v prošnji ni navedel nobenega razloga, zakaj bi glede na naravo konkretnega postopka potreboval odvetniško pomoč, oziroma ni navedel konkretnih razlogov in okoliščin, ki bi utemeljevali smotrnost vložitve zahteve za sodno varstvo. Niti teža dejanja in zagrožena kazen (plačilo globe), niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne kažejo, da bi bilo za uresničevanje pravice do sodnega varstva v prekrškovnem postopku prosilcu potrebno in pravično dodeliti BPP. V primeru, če storilec globe ne more plačati, lahko najpozneje do izteka plačilnega roka predlaga, da se plačilo nadomesti z delom v splošno korist oziroma lahko zaprosi za obročno plačilo globe. Dejansko in pravno stanje zadeve je tudi enostavno: prosilec je kršil predpise o prevozu oseb. Tožnik navaja, da je je splošno znano dejstvo, da posamezniki, ki so pripadniki skupnosti, kot je prosilec, terjatev iz naslova glob, denarnih kazni, idr. prostovoljno ne poravnavajo. Prav tako je izterjava terjatev od teh posameznikov neizterljiva, saj so socialni prejemki, do katerih je upravičen tudi prosilec, izvzeti iz izvršbe. Hkrati pa so pripadniki te skupnosti praviloma nezaposleni, pa tudi nezaposljivi, kar vse je splošno znano dejstvo. Prosilec tako skoraj z gotovostjo izrečene mu globe ne bo poravnal, ne glede na njeno višino, zato zadeva ne more vplivati na njegov osebni in socialno-ekonomski položaj oz. biti življenjskega pomena za njegovo družino. Prosilcu kot sankcija sicer grozi globa, a ta okoliščina sama zase ni zadostna za dodelitev BPP. Posamezen storilec prekrška lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za izterjavo globe, zaprosi za obročno plačilo globe (18. člen ZP-1). Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen.

26.Sodišče ni sledilo predlogu tožnika in odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), saj stanje spisa (neobrazloženost odločitve) ni dalo podlage za takšno odločitev.

K II. točki izreka:

<em>Navedbe toženke</em>

27.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je predlagala sodišču, da tožbo zavrže oz. zavrne, vendar s tem predlogom ni uspela. Glede na povedano je sodišče, upoštevajoč načelo uspeha, njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

6.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

-------------------------------

1Zakon o državnem pravobranilstvu je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17).

<em>Navedbe stranke z interesom</em>

2Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

3Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago […] (prvi odstavek 65. člena ZUS-).

7.Na tožbo je odgovoril stranka z interesom A. A. po svojem pooblaščencu - odvetniku. Uvodoma je ugovarjal aktivni legitimaciji Državnega odvetništva za sprožitev upravnega spora, saj tožnik nima statusa stranke po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, 1. člen, 17. člen). Procesno dejanje, vložitev pritožbe, je že bilo opravljeni, kar pomeni, da bi odprava odločbe za nazaj bila v neposredno škodo upravičencu in izvajalcu BPP, nezakonito bi se poseglo v pridobljene pravice in pravno varnost. Upravičenec je po svojem pooblaščencu v zakonskem 8-dnevnem roku zoper prvostopenjsko sodbo vložil pravočasno in legitimno pravno sredstvo - pritožbo. Trdi, da je bila globa upravičencu izrečena, ker je Rom. Upravičenec prekrškov ni storil, kazni ne more plačati, kar pomeni, da mu grozi zapor. Logika tožnika bi pomenila, da je upravičenost do BPP odvisna od tega, ali bo stranka v postopku uspela ali ne. Tožnik je pristranski in očitno nastrojen do upravičenca kot pripadnika romske skupnosti. Odvzem pravice do že pridobljene in odobrene BPP za nazaj, ko so vsa procesna dejanja iz naslova BPP že bila opravljena, ne bi bilo le nezakonito in nedovoljeno ravnanje Upravnega sodišča, temveč bi to pomenilo poseg v temeljna načela pravne varnosti, saj je nedopustno, da bi upravičenec v dobri veri se zanesel na odobreno BPP, izvajalec BPP je sodna procesna dejanja opravil, nato pa bi ostal brez plačila za vsa opravljena dejanja kljub temu, da je BPP bila predhodno prosilcu zagotovljena in so stroški iz naslova odobrene BPP že bili v postopek priglašeni. Če prošnji za BPP ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo kršitev 26. člena Ustave RS. Upravičenec kot Rom brez osnovne izobrazbe potrebuje pomoč zagovornika. Zato zadeva ni nerazumna. Če upravičenec ne bi bil Rom, tožnik tožbe ne bi vložil. Meni, da v kolikor je proti posamezniku izdan nek oblastni akt države s katerim se posameznika tako ali drugače kaznuje oziroma se posegajo v njegov osebni ali premoženjskopravni položaj in v kolikor je zoper takšen akt možno vložiti predvideno zakonito pravno sredstvo, ni mogoče govoriti o nerazumnosti zadeve, saj posameznik uveljavlja pravico do pravnega sredstva proti spornemu oblastnemu aktu, katerega pravilnost in zakonitost nato preverja drug neodvisen organ, konkretno v tem primeru sodišče v okviru sodne presoje sodbe sodišča prve stopnje. Predlagal je, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Zveza:

<strong>Odločitev sodišča</strong>

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

<strong>O aktivni legitimaciji tožnika</strong>

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.