Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. Izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "I. Ugovoru dolžnika se ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

II. Upnica je dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti dolžniku 173,95 EUR ugovornih stroškov."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in mu naložilo povrnitev 174,53 EUR izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da je sklep o izvršbi izpolnil tako, da je posadil dve jablani in postavil sohe, ograjo pa bo namestil, ko mu bo sestra izročila mrežo, ki je še uporabna. Predlaga prekinitev postopka, ker je bila glede izvršilnega naslova vložena zahteva za varstvo zakonitosti, in pričakuje rešitev tako, da bo edino on dedoval materin del zaščitene kmetije. Prilaga fotografije. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), vse dokler ta ni razveljavljen. Dolžnik ne more doseči prekinitve postopka le z zatrjevanjem, da je zoper izvršilni naslov vloženo izredno pravno sredstvo. Dolžnik lahko doseže odlog izvršbe le, če v predlogu za odlog obrazloži in pri tem izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (1. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ).

6. Dolžnik tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da bo v celoti izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, ko mu bo upnica predala določene stvari, saj v izvršilnem naslovu njegova obveznost ni pogojena z nasprotno obveznostjo upnice (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

7. Vendar je pritožba utemeljena že iz uradno upoštevnega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo pravno naravo v predlogu o izvršbi navedene nedenarne obveznosti kot nenadomestno. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da se navozi zemlja na vrt in vrt ogradi, je nadomestna obveznost.(1) Opisana dela na zemljišču niso takšna, ki jih ne bi mogel učinkovito opraviti tudi kdo drug ali bi bila nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika. Navoz zemlje in postavitev ograje imata enak pomen za upnika, če jih opravi dolžnik ali kdo drug. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne.

9. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, je sodišče prve stopnje očitno napačno izreklo denarno kazen za primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova (226. člen ZIZ). Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).(2) Sodišče prve stopnje bi po pojasnjenem smelo dovoliti obravnavano izvršbo le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam, česar pa upnica ni predlagala. Ker izvršilno sodišče ne sme odločiti preko oziroma mimo postavljenega zahtevka za izvršbo, opredeljenega v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pravilno ugovoru dolžnika ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in neustrezen predlog za izvršbo zavrniti.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik je upravičen do povrnitve priglašenih ugovornih stroškov: odvetniška nagrada za ugovor 97,50 EUR (27/6 OT), 22% DDV in 55,00 EUR sodne takse za ugovor, skupaj 173,95 EUR.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Pri razlagi pojma se je mogoče opreti tudi na 629. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki podjemniku dovoljuje, da zaupa izvršitev posla tretjemu, če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega.

Op. št. (2) : Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007.