Jedro

Ker je bila v zadevi, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, že izdana pravnomočna zamudna sodba, tožnik po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec v prošnji z dne 20. 2. 2018, zaprosil za BPP za vložitev tožbe proti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), zaradi nepravilnosti pri izračunu dolga za poklicno rehabilitacijo ter nezmožnosti opraviti poklicno rehabilitacijo. Prosilec je prošnji med drugim priložil tudi zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah opr. št. P 94/2017, iz katere izhaja, da prosilec poklicne rehabilitacije po sklenjeni tripartitni pogodbi ni uspešno zaključil, zato ga je ZPIZ pozval k vračilu nadomestila za čas poklicne rehabilitacije v višini 7.584,73 EUR. Prosilec na tožbo ni odgovoril v zakonitem roku, zato je Okrajno sodišče v Trbovljah izdalo zamudno sodbo opr. št. P 94/2017, s katero je prosilcu naložilo vračilo prej navedenega zneska.

2. Tožena stranka je pojasnila, da je prosilec imel možnost, da zoper izdano zamudno sodbo vloži pritožbo v roku 15 dni od prejema sodbe, česar ni storil, zato je sodba postala 21. 12. 2017 pravnomočna in izvršljiva. Zaradi te ugotovitve tožena stranka ocenjuje, da je sedanja prošnja prosilca za vložitev tožbe zoper ZPIZ, v zvezi z napačnim obračunom dolga za poklicno rehabilitacijo in ugotavljanjem nezmožnosti opraviti poklicno rehabilitacijo, nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je glede tega že pravnomočno razsojeno. Ugovore, ki jih želi prosilec s tožbo uveljavljati zoper ZPIZ, bi moral uveljavljati v sodnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. P 94/2017. Ker tega ni storil, bi sodišče morebitno vloženo tožbo zavrglo že iz razloga pravnomočno razsojene stvari (274. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Na podlagi navedenega je tožena stranka prošnjo prosilca na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da želi vložiti tožbo zaradi ponovnega nepravilnega izračuna zneska za vračilo ter nemogoče časovne omejitve pogodbe za opravljanje poklicne rehabilitacije. Pojasnjuje, da je brezposeln in da mu je bila z odločbo št. 21 9406531 z dne 12. 11. 2014, kot invalidu III. kategorije invalidnosti, priznana pravica do poklicne rehabilitacije in 27. 5. 2015 pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije. Dne 17. 6. 2015 je sklenil tripartitno pogodbo z ZPIZ in bivšim delodajalcem, zaradi neopravljenih obveznosti pa je ZPIZ pogodbo enostransko prekinil, kljub temu, da je večkrat zaprosil za podaljšanje poklicne rehabilitacije. Odpoved pogodbe je bila nepravilna in nepoštena. Nepravilen je tudi znesek šolnine. Pojasnjuje razloge za izpis iz študijskega programa fizioterapija in navaja, da pozna mnogo identičnih ali težjih primerov. Sodišču predlaga, da sprejme odločitev, da je bila pogodba o poklicni rehabilitacijo odpovedana nepravilno; da ugotovi, da niso bili upoštevane in so bile vedno zavračane pritožbe, ki jih je pošiljal delavki zavoda; da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj k opravljanju poklicne rehabilitacije; da mu je dolžna ponovno omogočiti opravljanje poklicne rehabilitacije; da mu je za čas nepravilnega prenehanja poklicne rehabilitacije dolžna obračunati nadomestila v znesku 567,68 EUR od dneva nepravilnega prenehanja pogodbe o poklicni rehabilitaciji ter vrniti pravdne stroške.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje v določbi 24. člena ZBPP določenega pogoja za dodelitev BPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP; in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Tožnik je za BPP, v obliki sestave in vložitve tožbe, svetovanja in zastopanja zoper ZPIZ ter oprostitev plačila stroškov postopka, zaprosil v zvezi z vložitvijo tožbe zoper ZPIZ, zaradi nepravilno obračunanega dolgovanega zneska iz naslova neopravljene poklicne rehabilitacije. Prošnji je priložil Pogodbo o poklicni rehabilitaciji med ZPIZ, ... d.o.o., Cerknica in prosilcem ter kopijo tožbe, ki jo je zaradi nespoštovanja navedene tripartitne pogodbe zoper njega vložil ZIPZ in s katero je zahteval vračilo zneska v višini 7.584,73 EUR s pp. Prošnji je bila priložena tudi zamudna sodba Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 94/2017. 8. Tožnik podatku, na katerem temelji izpodbijana odločba in podatku, da zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžan plačati znesek 7.584,73 EUR z izračunanimi zakonskimi obrestmi ter tožeči stranki povrniti stroške postopka, ne oporeka, niti ne navaja, da je bil zoper zamudno sodbo vložen bodisi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ali morda katero drugo pravno sredstvo, o katerem v zadevi P 94/2017 še ni bilo odločeno.

9. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da je zamudna sodba izdana na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Ob neprerekanem podatku, da je bila v pravdni zadevi P 94/2017 dne 30. 11. 2017 izdana zamudna sodba, ki je po navedbi tožene stranke postala pravnomočna in izvršljiva 21. 12. 2017, tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve, s tem pa ni podan eden od zakonsko določenih pogojev za dodelitev BPP. Ker se tožnikove tožbene navedbe nanašajo na okoliščine, relevantne v prej navedeni pravdni zadevi, kar ni predmet tega postopka, se sodišče do njih ne more in ni dolžno opredeljevati. V upravnem sporu namreč sodišče preizkuša (le) zakonitost izpodbijanega upravnega akta, to je zavrnilne odločbe organa za brezplačno pomoč, ne pa tudi pravilnosti oziroma zakonitosti postopka, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.