Jedro

Pravnomočnost denacionalizacijskih odločb, na podlagi katerih so denacionalizacijski upravičenci upravičeni do odškodnine za podržavljeno premoženje v obveznicah, ni odločilna za začetek izplačevanja obresti, ki ga je posebej določil 2. odst. 7.b člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Čas pravnomočnosti odločbe ne vpliva na višino obresti, temveč le na izvršljivost denacionalizacijske odločbe, to je na izročitev obveznic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 87/98-10 z dne 24.11.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 13.11.1997 ter zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote B., št. ... z dne 20.5.1997, s katero je bilo v štirih točkah izreka odločeno, da upravičencu J.P. pripada za podržavljeno zemljišče, parc. št. 1856/266, z. k. vl. št. 974, k.o. K.v., odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 8.702,84 DEM, da se za skrbnika za poseben primer postavi J.P., kateremu je zavezanec dolžan izročiti obveznice v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe, za čas od pravnomočnosti te odločbe do pričetka obrestovanja obveznic pripadajo upravičencu obresti, ki veljajo za vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira. Tožeča stranka je v upravnem sporu izpodbijala navedeno odločbo, ker naj bi bil napačno ugotovljen čas plačila odškodnine za podržavljeno nepremičnino, kar je vplivalo na izračun njene valorizirane vrednosti. Vztrajala pa je tudi pri ugovoru zoper 4. točko izreka odločbe prve stopnje, saj naj bi bila ta v nasprotju z določbo 2. odstavka 12. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnine, za katere je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni ugovor, ki se nanaša na izračun valorizirane vrednosti podržavljene nepremičnine, in navaja, da je odločilno dejstvo, kdaj je postal akt o razlastitvi pravnomočen in ne kdaj je bila izplačana odškodnina. Kot utemeljen pa je upoštevalo ugovor, da je nezakonita 4. točka izreka prvostopne odločbe. Res je sicer, kar navaja tožena stranka, da je ta točka izreka identična 7. odstavku 44. člena Zakona o denacionalizaciji, toda tožena stranka spregleda, da je bil ta uzakonjen v času, ko še ni bilo ureditve o začetku izplačevanja glavnice in obresti, kar je pozneje uredil Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94) in še podrobneje Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (Uradni list RS, št. 61/96). Ta v 7. členu določa, da se glavnica začne obrestovati 1.7.1996. V 12. členu pa predpisuje osnovo za izračun števila obveznic, ki je različna, če je denacionalizacijska odločba postala pravnomočna pred začetkom obrestovanja. V tem primeru se odškodnina, določena v odločbi, poveča za obresti obračunane za čas od pravnomočnosti do 1.7.1996. Če pa je postala odločba pravnomočna po 1.7.1996, je osnova enaka odškodnini v odločbi. Ker iz upravnih spisov izhaja, da je bila prvostopna odločba izdana v času, ko je uredba že veljala, je glede na navedene določbe uredbe izrek v nasprotju s predpisanim in zato napačen in bi ga morala tožena stranka odpraviti. Tožena stranka nezakonitega izreka ni odpravila, zato je njena odločba nezakonita in je sodišče prve stopnje to odločbo odpravilo.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je ob odločitvi o pritožbi proti odločbi upravnega organa prve stopnje menila, da sicer ni potrebno prepisati določbe 7. odstavka 44. člena ZDen, vendar, da to ni nobena napaka, zaradi katere bi bilo potrebno posegati v odločitev organa prve stopnje. Zaradi tega je zavrnila pritožbo. Tožena stranka je pri tem bila mnenja, da se s podzakonskim aktom ne more spremeniti zakonska ureditev, saj uredba ne more biti v nasprotju z zakonom, kar pomeni, da so obvezujoče določbe zakona in ne uredbe. To pravilno stališče tožene stranke potrjuje tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-339/98 z dne 21.1.1999, s katero je bil odpravljen 13. člen Uredbe o izdaji obveznic in o zvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Ustavno sodišče je kot razlog za odpravo navedene določbe v obrazložitvi svoje odločbe, pod točko 16., navedlo, da je določba nezakonita iz razloga, ker določa, da se prejemniku obveznic ne izročijo polletni obroki obresti, ki so zapadli v izplačilo pred izročitvijo obveznic. Tako iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da so upravičenci upravičeni do obresti od dneva, ki je določen za začetek obrestovanja. Uredba pa v 4. odstavku 12. člena ureja način ugotavljanja višine obresti iz 7. odstavka 44. člena ZDen. Tožena stranka meni, da odpravljena odločba ni v nasprotju z zakonom in zato predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da zavrne tožbo v celoti.

Tožeča stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v nov postopek.

Pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka v zmoti, ko svojo trditev, da povzeta določba 44. člena ZDen v izreku prvostopenjske odločbe "ni takšna napaka, zaradi katere bi bilo potrebno posegati v odločitev prvostopenjskega organa", opira na citirano odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. S to odločbo je ustavno sodišče sicer res odpravilo 13. člen Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ne pa 12. člena iste uredbe, na katero se utemeljeno sklicuje izpodbijana sodba. Prav iz obrazložitve citirane odločbe ustavnega sodišča izhaja, da se določba 7. odstavka 44. člena ZDen uporablja le v tistih primerih, ko je denacionalizacijska odločba postala pravnomočna pred pričetkom obrestovanja, to je pred 1.7.1996. Uredba v 12. členu natančno določa osnovo za izračun obveznic v teh primerih in pri tem v skladu s 7. odstavkom 44. člena ZDen tudi razlikuje položaje, ko je denacionalizacijska odločba postala pravnomočna do 1.7.1996 - pred pričetkom obrestovanja ali po tem datumu. V danem primeru pa denacionalizacijski postopek še ni pravnomočno končan.

Pogoji in način plačila odškodnine v obliki obveznic so določeni s posebnimi predpisi. Med te spada tudi Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu, ki v zadnjem stavku 1. odstavka 6. člena izrecno določa, da "sklad izroča obveznice upravičencem na podlagi pravnomočne odločbe." Iz te določbe je razvidno, da je pravnomočnost denacionalizacijske odločbe pri tej obliki denacionalizacije lahko podlaga le za njeno izvršitev, kar pomeni izročitev obveznic denacionalizacijskemu upravičencu. Pravnomočnost denacionalizacijskih odločb, na podlagi katerih so denacionalizacijski upravičenci upravičeni do odškodnine za podržavljeno premoženje v obveznicah, ni odločilna za začetek izplačevanja obresti, ki ga je posebej določil 2. odstavek 7.b člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Ker je bila določba 13. člena citirane uredbe v nasprotju z 2. odstavkom 7.b člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, jo je ustavno sodišče odpravilo. Prav z odpravo 13. člena citirane uredbe je glede na izvršljivost denacionalizacijskih odločb, s katerimi je določena odškodnina v obveznicah, vzpostavljena ureditev, kot jo določata ZDen in Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu, na podlagi katere čas pravnomočnosti odločbe ne vpliva na višino obresti, ampak le na izvršljivost denacionalizacijske odločbe, to je na izročitev obveznic. Zato tožena stranka s svojim ugovorom, v katerem smiselno uveljavlja kršitev materialnega prava, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen, podani pa tudi niso razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.