Jedro

Izdano dovoljenje je v skladu z 8. in 11. členom odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti začasni odločbi Oddelka za notranje zadeve občine z dne 24.6.1992, s katero je bila dovoljena uporaba zvočnih naprav v Portorožu v restavraciji "T.", restavraciji "L." in na terasi GH M. od 26.6.1992 do 17.7.1992 od 20. do 23. ure. Hkrati je bilo odločeno, da je uporabnik dolžan zvočne naprave uporabljati s tako jakostjo, da maksimalne ravni hrupa ne presegajo: A. v naravnem in bivalnem okolju ekvivalentna raven hrupa podnevi 55 dB in ponoči 45 dB, raven pogostih konic 65 dB in raven redkih konic 75 dB; B. v stanovanjskih in turističnih objektih podnevi 40 dB in ponoči 35 dB. Odločeno je tudi bilo, da je uporabnik dolžan do 17.7.1992 predložiti dokazila o meritvah hrupa v okolju in stanovanjskih objektih. Tožena stranka je ugotovila, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, da je odločba pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena. Poudarila je, da se v Portorožu tesno prepletajo turistični, stanovanjski in drugi objekti, zelenih parkovnih površin pa praktični ni. Prvostopni organ je odločbo izdal na podlagi 11. člena odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini, ni pa mogel upoštevati 8. člena, ker ni dovolj jasen, nekatere določbe teh članov pa se izključujejo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločba izdana v nasprotju z 8. členom odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran. Meni, da bi moral upravni organ ugotoviti, v kakšnem okolju se nahaja emitent hrupa (glasbe) - na primer v stanovanjskem, turističnem, zelenem - in uporabniku zvočnih naprav predpisati jakost hrupa. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila prvostopna odločba izdana v skladu z določbami zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore ter v skladu z 11. členom odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini. Hrup je res velik problem, njegovi povzročitelji pa so različni. Največ hrupa povzroča promet, eden od vzrokov pa je prav gotovo tudi turistični značaj kraja. S popolno prepovedjo izdaje dovoljenj za uporabo zvočnih naprav ne bo mogoče odpraviti hrupa. Potrebno je namreč opraviti temeljito študijo ogroženosti stanovanjskih, turističnih in drugih za hrup občutljivih objektov. V zvezi s tem bi bilo potrebno opraviti dolgotrajnejše meritve in analize vseh pomembnih virov hrupa, predvsem ugotoviti njihovo raven, dinamiko, časovno in frekvenčno distribucijo in pripraviti predloge za sanacijo.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 8. člena odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran (Uradne objave št. 43/91) se za območja, ki so posebno varovana pred hrupom, šteje območje stanovanjskih naselij v občini Piran, zelene parkovne površine v Luciji, Portorožu, Fiesi in Strunjanu in območje polotoka Seče, ki je urbanistično opredeljeno kot zavarovano zeleno območje, namenjeno rekreaciji in turizmu. Na navedenih območjih se glasba na prostem lahko izvaja brez uporabe dodatnih naprav za ojačitev zvoka, razen v izjemnih primerih, za katere izda dovoljenje pristojni upravni organ za notranje zadeve. Po določbi prvega odstavka 11. člena citiranega odloka sme uporaba zvočnih naprav v skladu s 8. členom tega odloka na prireditvah v času turistične sezone, to je od 1. junija do 15. septembra, ki se jih prireja na prostem, praviloma trajati ob petkih in sobotah do 24. ure, ostale dni pa do 23. ure.

Po presojji sodišča prvostopna odločba ni izdana v nasprotju z 8. členom občinskega odloka. Prav ta člen predvideva izdajo dovoljenj pristojnega upravnega organa za notranje zadeve v izjemnih primerih. Ti primeri so našteti v 11. členu odloka, ko je med turistično sezono mogoče dovoliti uporabo zvočnih naprav do določene ure, izjemoma za posamezne prireditve tudi do poznejše ure, kot je določena z odlokom. V konkretnem primeru je prvostopna odločba zajela časovno obdobje od 26.6. do 17.7.1992, torej v okviru turistične sezone. Tudi maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa je bila pravilno določena v skladu z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. l. SRS, štev. 29/80) - tabela I. a, - III. stopnja zahtevnosti, ki velja za zelene in rekreacijske površine v mestih. Ker 8. člen občinskega odloka o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran šteje v Portorožu kot posebno varovana območja le zelene parkovne površine, sicer pa v vsej občini stanovanjska naselja, je tudi maksimalno dovoljena ekvivalentno razen hrupa z odločbo pravilno določeno.

Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi drugega odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).