Jedro

Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.

Izrek

Ugovoru se deloma ugodi, izpodbijani sklep se v 2. tč. izreka razveljavi glede zneska 7.590,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.450,00 SIT od dne 29.04.1998 do plačila in od zneska 5.140,00 SIT od dne 15.10.1998 do plačila ter se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v pristojno odločanje.

V ostalem delu se ugovor zavrne in se izpodbijani sklep v 2. tč.

izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je bil račun št. 98257 plačan dne 12.5.1998 v skupnem znesku s preostalimi računi; prav tako je bil plačan tudi račun št. 11724 (očitno št. 117274). V dokaz je priložil virmansko plačilo in TK Agencije za plačilni promet. Ugovor je deloma utemeljen.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Upnik je s predlogom za izvršbo (redna št. 1) uveljavljal terjatev po petih računih; za dva računa (št. 98257 v znesku 2.450.00 SIT in št. 117274 v znesku 5.140,00 SIT) pa je dolžnik navedel, da sta plačana in predložil dokaz. Dolžnik je torej delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) ugovarjal obrazloženo, skladno z navedenim zakonskim določilom: navedel je dejstva, s katerimi bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in predložil dokaz za svoje navedbe (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99). Za ostali del terjatve v skupnem znesku 18.374,00 SIT pa dolžnik ugovora ni obrazložil: ni navedel dejstev, s katerimi bi temu delu terjatve oporekal. Zato ugovor v ostalem delu ni obrazložen.

Sodišče prve stopnje je tako nepravilno štelo, da je ugovor v celoti neobrazložen. Zato je bilo treba ugovoru v delu, v katerem je obrazložen in s tem utemeljen, ugoditi in 2. tč. izreka izpodbijanega sklepa razveljaviti v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa, ter zadevo v razveljavljenem delu vrniti sodišču prve stopnje v pristojno odločanje (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ); v ostalem delu pa (neobrazložen) ugovor zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep v 2. tč. izreka potrditi (2. tč.

365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).