Jedro

Kadar v razpisnem postopku za ravnatelja osnovne šole izbrani kandidat ne dobi soglasja ustanovitelja, ne more biti imenovan za ravnatelja in mu ne more začeti teči štiriletni mandat. V takšnem primeru je potrebno razpis ponoviti, za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje v.d., najdalj za eno leto, zato je bil novi razpis za ravnatelja šole zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavi sklep sveta šole z dne 9.10.1995 in z dne 25.10.1995 o razpisu ravnatelja osnovne šole, objavljen v časopisu D. z dne ..11.1995 in sklep o imenovanju ravnatelja z dne 6.2.1996 in na izplačilo razlike plače med plačo, ki jo je tožnik prejemal in plačo ravnatelja šole za čas od 1.3.1996 do 31.7.1996. Tožniku je naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 44.566,00 SIT in odločilo, da svoje stroške trpi sam.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje oz. podredno da delno spremeni odločitev sodišča prve stopnje in razveljavi sklep Osnovne šole A. z dne 9.10.1995 in 25.10.1995 o razpisu ravnatelja, objavljen v časopisu D. z dne ...11.1995 in sklep o imenovanju ravnatelja z dne 6.2.1996 in delno v denarnem zahtevku razveljavi prvostopno sodbo in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil postopka po 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, ko je v obrazložitvi navedlo, da razlogi, zakaj ustanovitelj soglasja k imenovanju ni podal, niso predmet tega postopka in dokazov v tej smeri sodišče ni izvajalo. Tožnik je v tem postopku namreč dokazoval, da je šlo za šikanozno ravnanje v postopku razpisa in imenovanja ravnatelja šole. Zato bi sodišče moralo izvajati dokaze v tej smeri. Sodišče je v podkrepitev svoje odločitve uporabilo tudi odločitev inšpekcijske odločbe, ki pa jo je napačno oz. je sploh ni ocenilo. Nadalje v pritožbi opisuje, kako je potekal postopek za imenovanje ravnatelja, v katerem je tožnik izpolnjeval vse pogoje v letu 1992 in zakaj po njegovem mnenju ni prišlo do izdaje soglasja k njegovemu imenovanju za ravnatelja. Tožnik meni, da se dne 3.11.1995 niso iztekli pogoji za izvedbo postopka za imenovanje ravnatelja, saj toženec ni bil dolžan razpisati postopka za imenovanje ravnatelja pred potekom 4-letnega mandata in to na podlagi določbe inšpektorja. Na koncu se pritožnik pritožuje še zoper sklep o odmeri stroškov postopka, za katerega meni, da je izdan v nasprotju z Odvetniško tarifo.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka vse pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih in tudi ne ostalih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, da je dejansko stanje popolno ugotovilo in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo zakonito odločitev.

Sodišče je v tem individualnem delovnem sporu obravnavalo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov sveta šole z dne 9.10.1995 in 25.10.1995 o razpisu mesta ravnatelja osnovne šole, ki je bil objavljen dne ...11.1995 in sklepa o imenovanju ravnatelja z dne 6.2.1996. Tožnik ima podlago za začetek tega individualnega delovnega spora v določbi 36. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91), ki določa, da ima neizbrani kandidat pravico zahtevati sodno varstvo, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. V primeru, da imenuje direktorja organ, republike občine, ali mesta je za razrešitev spora pristojno upravno sodišče, v drugih primerih pa delovno sodišče. V konkretnme primeru je bil organ pristojen za imenovanje direktorja po določbah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - Ur. l. RS, št. 12/91) svet osnovne šole, ustanovitelj pa je moral podati soglasje. Zato je za razrešitev tega individualnega delovnega spora pristojno delovno sodišče. Zmotno je pravno naziranje tožnika, da je leta 1992 pridobil 4-letni mandat, kot direktor tožene stranke. V prejšnjem postopku namreč tožnik ni dobil soglasja ustanovitelja, kot do določa 16. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in tako tudi ni bil imenovan za ravnatelja. Zato mu tudi ni mogel začeti teči 4-letni mandat, kot je določeno v 2. odst. 33. člena Zakona o zavodih. Nastopila je namreč situacija iz 37. člena Zakona o zavodih, ko nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran. V takem primeru je po navedenem členu potrebno razpis ponoviti. Za čas do imenovanja direktorja pa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdalj za eno leto. Tožena stranka je bila tako dolžna objaviti razpis za ravnatelja šole, katerega v tem postopku izpodbija tožnik, na podlagi določbe 37. člena Zakona o zavodih. Zato je bil razpis ravnatelja zakonit in na razpisni postopek potek inšpekcijskega postopka, glede zakonitosti razpisa, ni imel nobenega vpliva. Glede na navedeno pravno stališče, pritožbeno sodišče na vse pritožbene navedbe v zvezi z inšpekcijskimi odločbami in postopki v zvezi z njimi ne odgovarja, ker so za razrešitev tega individualnega delovnega spora pravno nepomembne.

Pritožbeno sodišče se tudi strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izdaja soglasja ustanovitelja v postopku razpisa mesta ravnatelja tožene stranke v letu 1992 ni predmet tega spora. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko ni izvajalo predlaganih dokazov v tej smeri. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da je sodišče s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

Tožnik je izpodbijal tudi izbiro kandidata, izbranega na razpisano delovno mesto ravnatelja šole. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v postopku razpisa in izbire ni bilo nobenih kršitev, zato je zahtevek tožnika na razveljavitev izbire zavrnilo. Tožnik se v pritožbi zoper ta del odločbe sodišča prve stopnje posebej ne pritožuje. Pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika glede odločitve sodišča prve stopnje o odmeri stroškov postopka. Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi odločitev o odmeri stroškov postopka in ugotovilo, da jih je sodišče prve stopnje odmerilo skladno z Odvetniško tarifo.

Pri tem je upoštevalo, da znaša vrednost spora glede na tar. št. 10, 1 C 80 točk in temu ustrezno vrednotilo opravila, ki jih je opravila tožena stranka po odvetniku, upoštevaje 154. člen ZPP/77, ki določa, da sodišče prizna le potrebne stroške. Tako je sodišče prve stopnje priznalo toženi stranki za zastopanje po odvetniku 540 odvetniških točk in 3.256,00 SIT za materialne stroške, ki jih je imel pooblaščenec s prihodom na sodišče. Glede na vse navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. člena ZPP/77 zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je sklenilo, da tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške, ker z odgovorom na pritožbo na njeno razrešitev ni pripomogla.