Jedro

Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Pritožnica sama nosi stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno nepremičnino enajstih udeležencev in določilo, da prejme vsak posamezni solastnik določen fizični del prej enotne parcele, kakor je prikazano v izvedenskem mnenju in elaboratu izvedenca geodetske stroke, ki sta del sklepa (I. točka izreka). Odločilo je še, da bo po pravnomočnosti opravljena parcelacija skladno z izvedenčevim elaboratom (II. točka izreka), da morajo udeleženci drug drugemu prepustiti posest nepremičnin, ki jim pripadejo s sklepom (III. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep je vložila pritožbo hči pokojnega sedmega nasprotnega udeleženca A. A. (v nadaljevanju pritožnica). Pritožuje se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da je sedmi nasprotni udeleženec umrl 6. 6. 2024, medtem ko je sodišče izpodbijani sklep izdalo 10. 6. 2024. Sklep je zato po njenem prepričanju obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, saj sedmi nasprotni udeleženec ob izdaji sklepa ni imel sposobnosti biti stranka oziroma udeleženec postopka. Pritožnica opisuje, da je izvedenec v tem postopku izdelal najprej prvo in po pripombah nekaterih udeležencev še drugo izvedensko mnenje, ki sta bili obe vročeni vsem v izjavo. Z obema se je pritožničin pravni prednik strinjal, ker sta upoštevali dotedanji način uživanja solastne parcele in zato zoper njega ni dal pripomb. Toda o zadnjem - tretjem - mnenju, ki je od prejšnjih drastično drugačen, naj se pritožničin prednik ne bi mogel izreči. Sodišče naj bi ga namreč udeležencem poslalo šele skupaj z izpodbijanim sklepom, ki se nanj bistveno opira.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V sodnem spisu sta kopiji potrdila upravne enote in smrtovnice. Ti potrjujeta, da je sedmi nasprotni udeleženec A. A. umrl 6. 6. 2024 in da ima pritožnica položaj njegove edine dedinje prvega dednega reda. Ker je tako, izpodbijani sklep pa je bil izdan 10. 6. 2024, je pritožbeni očitek utemeljen. Res je namreč prvostopenjski sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.2 Postopek, čeprav le njegov čisto kratek sklepni del, je sodišče prve stopnje vodilo, čeprav je bil eden od udeležencev pokojni in zato seveda ne more biti stranka oziroma udeleženec nepravdnega postopka. In tudi sklep je izdalo zoper umrlo osebo. Ta pomanjkljivost je po naravi stvari odpravljiva, tako da se postopek lahko nadaljuje z dediči. A sme glede na četrti odstavek 354. člena ZPP to pomanjkljivost odpraviti le sodišče prve stopnje sámo.3

5.Pritožba pa ima prav tudi, ko opozarja na kršitev pravice do izjavljanja v postopku. Pritožnica (oziroma njen pravni prednik) z izvedenskim mnenjem (tj. njegovo drugo dopolnitvijo) res nista bila seznanjena prej, preden je sodišče izdalo končno odločitev. Prav to dopolnjeno izvedensko mnenje pa je bistveni del odločitve, je celo njen formalni sestavni del. Zato je pritožnica (oziroma pravni nasledniki pokojnega sedmega nasprotnega udeleženca) prikrajšana za možnost izjaviti se o pomembnem procesnem gradivu in s tem vnaprej vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Nepravdno sodišče sicer sme v izjemnih primerih odločiti, ne da bi dalo pred tem udeležencu možnost izjave. Toda, kot določa drugi odstavek 5. člena ZNP-1, sme to storiti le, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru očitno ne gre za tak položaj in česa takega tudi sodišče ni ugotovilo. Izpodbijani sklep je torej obremenjen še s kršitvijo pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

6.Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. in 366. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ko bo to sodišče storilo, kar mora, da bo postopek nadaljevalo z osebo, ki je sposobna biti udeleženka, ji bo moralo dati priložnost izjaviti se o zadnji dopolnitvi izvedenskega mnenja in se do njene morebitne izjave opredeliti. Pritožbeno sodišče opozarja na pravo mero pri uporabi 286.a člena ZPP o omejitvi navajanja v (tem) nepravdnem postopku delitve.4 Nastop prekluzije je tako vselej pogojen z izrecnim opozorilom sodišča na to zakonsko določbo in je odvisen tudi od konkretnih okoliščin vodenja postopka. Če je sedmi nasprotni udeleženec zaradi strinjanja molčal ob prikazu prvih predlogov delitve (ki ju je oblikoval izvedenec sledeč utečeni rabi, kot so mu jo neposredno sporočali nekateri udeleženci), to ne pomeni, da se je odrekel izjavljanju o drugačnih izpeljavah delitve, ki še niso bile dane v razpravo in pomembno odstopajo od predhodnih.

7.Odločitev, da mora pritožnica nositi svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 5, 5/2, 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.