2. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Damijana Zagožna in drugih iz Ljubljane, ki jih zastopa mag. Matevž Krivic iz Medvod, na seji dne 2. oktobra 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepov Skupščine Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, Neprofitne stanovanjske organizacije, d.o.o., Ljubljana, o lastni udeležbi kot merilu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in o obveznem plačilu varščine se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti IV., V. in VI. točke razpisov Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, Neprofitne stanovanjske organizacije, d.o.o., Ljubljana, z dne 18. 6. 1998 in 24. 6. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki navajajo, da so dobili v najem neprofitna stanovanja na podlagi dveh razpisov Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, Neprofitne stanovanjske organizacije (v nadaljevanju SSLO- NSO), v katerih je bila na podlagi izpodbijanih sklepov skupščine SSLO-NSO kot dodatno merilo med drugim določena lastna udeležba. Lastna udeležba kot kriterij za dodelitev neprofitnega stanovanja naj bi bila v neskladju z določbami Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - SZ), ki opredeljujejo neprofitna stanovanja, in z načelom socialne države (2. člen Ustave).

Ustavnemu sodišču predlagajo, naj odpravi protiustavno in protizakonito uvedbo tega merila in varščine. Po potrebi pa naj Ustavno sodišče določi način izvršitve tako, da bi že izvedeni razpisi ostali v veljavi, da pa sta SSLO-NSO in Mestna občina Ljubljana dolžni vrniti nezakonito zahtevano lastno udeležbo in varščino oziroma da imajo najemniki neprofitnih stanovanj to pravico zahtevati.

Če Ustavno sodišče glede na to, da izpodbijani sklepi sami po sebi niso bili objavljeni, ne bi sprejelo stališča, da so bile izpodbijane določbe objavljene na način, ki za "tovrstne splošne akte" zadošča, pa pobudniki izpodbijajo tudi IV., V. in VI. poglavje razpisov SSLO-NSO z dne 18. 6. 1998 in 24. 6. 1999, ki sta bila objavljena v Dnevniku dne 20. 6. 1998 in dne 26. 6.1999.

B.

3.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji (tako npr. v sklepu št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76) mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pobudnika pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.V obravnavani zadevi se Ustavno sodišče ni opredeljevalo, ali so v izreku navedeni izpodbijani akti predpisi oziroma splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, ker pobudniki za izpodbijanje teh aktov, tudi če bi bili splošni akti, niso izkazali pravnega interesa. Zato se tudi ni spuščalo v vprašanje njihove veljavnosti.

5.Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi (45. člen ZUstS). Če podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, med postopkom preneha veljati, Ustavno sodišče odloči, ali ima ugotovitev protiustavnosti ali nezakonitosti učinek odprave ali razveljavitve (47. člen ZUstS).

6.Razveljavitev (oziroma učinek razveljavitve) izpodbijanih aktov v obravnavanem primeru na položaj pobudnikov ne more niti vplivati, razveljavitev bi namreč začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Pobudniki ne navajajo, da bi morebitno neustavnost oziroma nezakonitost razpisnih pogojev oziroma morebitne nepravilnosti v postopku dodeljevanja stanovanj uveljavljali pred pristojnim sodiščem.

Nasprotno, iz njihovih navedb in prilog izhaja, da je postopek dodeljevanja stanovanj že končan in da so si prav s pristankom na ta izpodbijani kriterij zagotovili dodelitev stanovanja.

7.ZUstS sicer omogoča tudi odpravo škodljivih posledic, ki posamezniku nastanejo na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (46. člen ZUstS). Vendar je odpravo posledic mogoče zahtevati le, če od vročitve posamičnega akta (izdanega na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa) oziroma od nastanka posledic pa do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (drugi in tretji odstavek 46. člena ZUstS). Iz prilog k pobudi je razvidno, da je prvi pobudnik (Damijan Zagožen) pogodbo o lastni udeležbi sklenil dne 20. 5. 1999, da je bila dne 21. 12. 1999 sklenjena najemna pogodba za stanovanje in da je bilo z aneksom k pogodbi o lastni udeležbi z dne 21. 12. 1999 dogovorjeno, da varščine ni treba plačati, ker je všteta v že plačano lastno udeležbo. Iz prilog k pobudi je razvidno tudi, da je četrtopodpisani pobudnik (Mitja Saje) pogodbo o lastni udeležbi sklenil dne 19. 1. 2000, da je bila dne 13. 3. 2000 sklenjena najemna pogodba za stanovanje in da je bilo z aneksom k pogodbi o lastni udeležbi z dne 13. 3. 2000 dogovorjeno, da varščine ni treba plačati, ker je všteta v že plačano lastno udeležbo.

Tretjepodpisani pobudnik (Andrej Žohar) pa je pogodbo o lastni udeležbi sklenil dne 18. 6. 1999. Pobudniki so pobudo vložili dne 27. 6. 2002, torej očitno po preteku enega leta od zatrjevanega nastanka posledic. Pobudnica Irena Vovk pa nastanka škodljivih posledic niti ni z ničimer izkazovala.

8.Po navedenem pobudniki niso izkazali, da bi morebitna ugoditev njihovi pobudi privedla do izboljšanja njihovega pravnega položaja. Ker torej pobudniki niso izkazali pravnega interesa, je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj