Dolžnost posredovanja osebnih podatkov delavca delodajalcu s strani osebnega zdravnika

Datum

19.10.2023

Številka

07120-1/2023/466

Kategorije

Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 10. 2023 prejeli vaše vprašanje, ali je izbrani osebni zdravnik pacientovemu delodajalcu, ki se na osebnega zdravnika obrne s prošnjo po posredovanju dovoljenih podatkov (npr. režim gibanja delavca na bolniški odsotnosti) dolžan te podatke posredovati ali pa je osebnemu zdravniku samo dana možnost izbire, in sicer, da podatke posreduje ali da tega ne stori in pri tem ne trpi nobenih posledic. V mnenju IP št. 07121-1/2022/910 je napisano, da delodajalec »podatke lahko pridobi od zaposlenega ali od njegovega osebnega zdravnika, ki pa podatkov ni dolžan posredovati.«

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih in pritožbenih postopkih.

Po mnenju IP izbrani osebni zdravnik (oziroma izvajalec, pri katerem zdravnik opravlja delo) ni dolžan v smislu možnosti prisile prek upravne izvršbe ali prekrškovnega postopka ipd. pacientovemu delodajalcu posredovati osebnih podatkov delavca, do katerih je delodajalec sicer upravičen.

Toda pacientov delodajalec lahko zoper negativno odločitev izvajalca zdravstvene dejavnosti vloži predlog v nepravdnem sodnem postopku.

Obrazložitev

Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, ZPacP, ZDR-1, ZZDej, ZZVZZ, ZZdrS in ZZPPZ nimajo posebnih določb o pravno zavarovani dolžnosti izbranega osebnega zdravnika oziroma izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bi jo bilo možno zoper enega ali drugega prisilno uveljaviti v nekem uradnem postopku ali sankcionirati (zavrnitev torej ni prekršek s področja varstva osebnih podatkov).

ZVOP-2 v 41. členu ureja postopek in pogoje za posredovanje osebnih podatkov zunanjim uporabnikom. Določbe pridejo v poštev tudi v razmerju izbrani osebni zdravnik oziroma izvajalec (upravljavec) - pacientov delodajalec (zakoniti uporabnik za omejen nabor osebnih podatkov). V četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2 je določeno, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (IP). Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige (sem spada tudi zdravstvena dokumentacija!), lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

IP ni pristojen za vnaprejšnje presojanje, ali bi bil delodajalec v nepravdnem sodnem postopku uspešen zoper izvajalca zdravstvene dejavnosti.

IP na načelni ravni ne vidi razlogov, zakaj izbrani osebni zdravnik oziroma izvajalec zdravstvene dejavnosti ne bi delodajalcu posredoval osebnih podatkov, do katerih je sicer upravičen.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka