Jedro

Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev se ne upošteva sodnih prepovedi (denarnih izvršb), ki obremenjujejo pokojnino predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek (I. točka izreka), toženki naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 621,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih po 207,00 EUR (II. točka izreka), kar je toženka zahtevala več ali drugače je zavrnilo (III. točka izreka) in v IV. točki izreka pojasnilo, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo.

2. Pritožnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično sprejelo napačen sklep. Ugotovitve sodišča o njenem premoženju so zmotne. Sodišče v izpodbijanem sklepu pozablja, da so vse nepremičnine v solasti tožene stranke obremenjene s hipotekami, tako da je njihova vrednost kvečjemu negativna. Poleg tega se toženka ne strinja z zaključkom sodišča, da se pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo sodne prepovedi, ker so le-te posledica prostovoljnih ravnanj tožene stranke. Toženka se ni po lastni krivdi znašla v trenutni situaciji, tudi sicer pa to ne vpliva na dejstvo, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno preživljanje. Za preživljanje ji ostane povprečni dohodek v višini 553,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje upoštevajoč določbe 11. člena Zakona o sodnih taksah in odločbo Ustavnega sodišča RS U-I 191/14 z dne 12. 2. 2015 pravilno ugotovilo, da premoženjsko stanje tožene stranke v primerjavi z višino dolžne sodne takse ne utemeljuje oprostitve plačila sodnih taks. Glede pritožbenih trditev, da se toženki zaradi sodnih prepovedi izplačuje pokojnina (ki sicer znaša 993,02 EUR) v višini med 553,00 ter 600,00 EUR, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, ki se je utemeljeno sklicevalo na ustaljeno sodno prakso(1), po kateri se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev ne upošteva sodnih prepovedi (denarnih izvršb), ki obremenjujejo pokojnino toženke. Pritožnica svoje trditve, da se v tej situaciji ni znašla po lastni krivdi, nenazadnje niti ne pojasni.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica relativizirati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je solastnica do ½ treh stavb v k. o. ... in sicer v vrednosti 193.715,00 EUR, 192.648,00 EUR ter 137.171,00 EUR ter dveh manjših parcel. Trdi, da so obremenjene s hipotekami in da tega sodišče ni upoštevalo, vendar pri tem ne pojasni, zakaj bi bil napačen zaključek sodišča, da bi lahko nepremičnine oddala v najem in tako okrepila svojo prihodkovno stran. Sodišče je tudi pravilno poudarilo, da je institut taksne oprostitve oziroma delne taksne oprostitve namenjen le socialno najbolj ogroženim posameznikom, ki imajo izjemno nizke dohodke oziroma jih nimajo. Takega stanja pa toženka ne izkazuje.

6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. sklep VSL II Cp 1710/2014 z dne 26. 6. 2014 .