Jedro

Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo tožnikov predlog, da se dovoli obnova postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela z dne 15.4.1987, potrjeno z odločbo Sodišča združenega dela SRS z dne 25.6.1987. Ugotovilo je, da je tožnik predlagal obnovo postopka iz 3. točke 421. člena ZPP po preteku prekluzivnega subjektivnega roka iz 3. točke 1. odstavka 423. člena ZPP. Pravnomočna odločba Sodišča združenega dela SRS je bila po ugotovitvah sodišča pooblaščencu tožnika vročena dne 25.8.1987, osebno tožniku pa 13.7.1987, torej v času, ko psihičnih težav, po lastni izpovedbi, ni imel več. Zato bi moral po presoji sodišča najkasneje do 25.9.1987, torej v roku trideset dni od vročitve drugostopenjske odločbe vložiti predlog za obnovo postopka. Tožnik je zahteval obnovo postopka šele s predlogom, vloženim dne 5.11.1996. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo predlagatelja postopka zoper sklep sodišča prve stopnje, ker je menilo, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji poudarja, da sta sodišči prezrli določbo 3. odstavka 423. člena ZPP, ki za obnovitvena razloga po 2. in 3. točki 421. člena ZPP dovoljuje obnovo postopka tudi po preteku petletnega objektivnega roka. Zato predlaga, da naj se sklepa nižjih sodišč spremenita tako, da se predlogu za obnovo postopka ugodi in izpodbijana odločba sodišča združenega dela kot nezakonita razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določenih predpisov pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP (1. točka 1. odstavka 385. člena ZPP), zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). Ker je bil predmet postopka v obravnavani zadevi predlog za obnovo postopka, o katerem se je odločalo zgolj na podlagi določb ZPP, je izpodbijani sklep procesnopravne narave, kar pomeni, da sodišče pri odločanju ni moglo uporabljati materialnopravnih predpisov, zato tudi ni moglo storiti v reviziji očitane kršitve materialnega prava.

Revizija uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni formalnopravno opredelila. Zato je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek, katerega predmet je bila razveljavitev z odločbo tožene stranke z dne 7.11.1986 tožniku izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela SRS, ki je bila tožniku (dne 13.7.1987) oziroma njegovemu pooblaščencu vročena 25.8.1987. Ker je tožnik obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga po 3. točki 421. člena ZPP predlagal dne 5.11.1996, čeprav že ob vročitvi drugostopne pravnomočne odločbe psihičnih težav - ki naj bi vplivale po zatrjevanjih na njegovo poslovno sposobnost - ni imel več, je predlog za obnovo kot prepozno vložen zavrglo. Sodišče druge stopnje se je z zaključkom sodišča prve stopnje strinjalo in je pritožbo tožnika zoper prvostopni sklep zavrnilo. Po presoji revizijskega sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.

Objektivni rok petih let iz 3. odstavka 423. člena ZPP, kot pravilno poudarja revizija, ne velja za obnovitvena razloga iz 2. in 3. točke 421. člena ZPP. Za razlog iz 3. točke navedenega zakonskega določila je predpisan le subjektivni rok trideset dni, ki začne lahko teči tudi po preteku objektivnega roka petih let - od dneva, ko je stranka izvedela za okoliščine, ki pomenijo ta obnovitveni razlog.

Obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odstavka 421. člena ZPP je podan, če se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v postopku ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja razen, če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Obnovitveni razlog iz 3. točke 421. člena (ki vsebinsko predstavlja kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP) je podan, če opravlja procesna dejanja oseba, ki ni procesno sposobna.

Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže. Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je imel tožnik pooblaščenca - odvetnika že v teku disciplinskega postopka pri toženi stranki in ob vložitvi predloga na sodišče združenega dela v Ljubljani dne 8.12.1986, da se je vseh obravnav udeleževal osebno poleg svojega pooblaščenca, da se je po zdravniškem spričevalu (priloga A 21) v času od 2.10.1986 do 25.6.1987 zdravil zaradi depresivnih stanj in izčrpanosti z občasno zmedenostjo, kar je občasno pomenilo njegovo delno omejeno poslovno sposobnost. Takšno bolezensko stanje pa je po oceni zdravnika in izpovedbi tožnika samega trajalo le do 25.6.1987. To pomeni, da bi moral tožnik, ki mu je bila pravnomočna odločba Sodišča združenega dela SRS vročena 13.7.1987, v skladu z določbo 3. točke 1. odstavka in 3. odstavka 423. člena ZPP vložiti predlog za obnovo postopka najkasneje 12.8.1987. Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka predlagala obnovo postopka, pravnomočno končanega z odločbo SZDSRS z dne 25.6.1987, dne 5.11.1996, je pristojno sodišče njen predlog utemeljeno zavrglo kot prepozen (1. odstavek 425. člena ZPP).

Izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, s katerim je odločitev prvostopnega sodišča vzdržalo v veljavi, ima zato zakonito podlago.

Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 166. in 155. členu ZPP, saj tožena stranka z navedbami v odgovoru ni z ničemer prispevala k odločitvi.

Sodišče je določbe Zakona o pravdnem postopku smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).