Jedro

Tožnik, ki je obstoječe stanovanjske prostore na podstrešju enodružinske stanovanjske hiše svojih staršev preuredil (adaptiral) v stanovanje s posebnim dostopom in vhodom ter ločenimi priključki vode in elektrike, s temi investicijami v nepremičnino, ki je solastnina staršev, na nepremičnini ni pridobil (stvarne) solastninske pravice, niti ni po smrti očeta upravičen, iz tega naslova izločati adaptirano stanovanje iz zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodijano sodbo z dne 15.4.1993 ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim iz zapuščine po pokojnem očetu J.C., umrlem izloča gornje nadstropje - podstrešje stanovanjske hiše v L., ki predstavlja solastninski delež do 1/3 na tej hiši, ker je ta del nepremičnine izključna last tožnika Z.C. Tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti tožencem pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sodbe dalje, A.C. in M.Š. nerazdelno 25.110.50 SIT, posebej pa A.C. še 4.432,00 SIT ter M.Š. 7.125,00 SIT. Zahtevek tožnika je zavrnilo potem, ko se je prepričalo, zlasti na podlagi izvida in mnenja izvedenca, da je le adaptiral obstoječo podstreho, ne da bi spremenil bistvo hiše (zgradil novo svar).

Tožeča stranka izpodbija to sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve zakona ter predlaga, da naj drugostopno sodišče napadeno sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Izvedenec ni zajel vseh del, ki jih je izvršil tožnik v hiši zato je absolutno nerealna tudi njegova ocenitev vrednosti izvršenih del na 20.000 DEM. Tožnik je v hiši oziroma stanovanju izvedel obsežna dela, ki nedvomno predstavljajo popolnoma novo stvar, ker je vgradil nove materiale, vgradil in izgradil popolnoma nove stvari ter povečal stanovanjsko površino za več kot 70 odstotkov. Povsem nova stvar je dimnik za centralno ogrevanje, položeni parket, električna in vodovodna inštalacija ter propustnejši odtoki. Nedvoumna in jasna je dedna izjava pokojnega očeta, s katero je prepustil tožniku v last celotno zgornje nadstropje, zaradi česar je tožnik izvršil dela, ki so spremenila prvotno enostanovanjsko hišo v dvostanovanjski objekt z ločenimi vhodi in dostopi ter komunalnimi napravami. Nastala je nova stvar in ne gre le za adaptacije prejšnje stanovanjske hiše. V odgovoru na pritožbo ponavljata toženki svoja v tem sporu že izražena stališča zaradi katerih zavračata zahtevke tožnika ter predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem izvedenca gradbene stroke dovolj popolno in prepričljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki zadevajo tožnikova dela na stanovanjski hiši v L. ter ni utemeljen tožnikov očitek, da sta izvid in mnenje izvedenca pomanjkljiva.

Tožnik le posplošeno in nedoločno napada ugotovitve izvedenca in njegovo ocenitev vrednosti adaptacije podstrešja s trditvami, da je na podstrešju opravil mnogo obsežnejša dela kot je to navedeno v izvedeniškem mnenju, kar pa se ne sklada niti s tem kar tožnik sam pove o prvotnem stanju na podstrešju in obsegu del, ki jih je izvršil na tej etaži. Podobne ugovore je imel tožnik že med pravdo, vendar se je končno strinjal, da je izvedenec popisal in ocenil vsa dela, ki jih je opravil tožnik na objektu. Zlasti nerazumljiva je, na podlagi izvida in mnenja izvedenca in tega kar so o prvotnem stanju ter izvedenih delih tožnika skladno navajale stranke, trditev tožnika o 70 odstotnem povečanju stanovanjske površine na adaptiranem podstrešju ali stanovanjski hiši v celoti. Tožnik ni izvršil prvotno predvidenih in načrtovanih (dogovorjenih) gradbenih del na objektu z nadzidavo hiše za eno etažo in izdelavo stanovanjskih prostorov na tej novozgrajeni etaži, kakor tudi z izgradnjo novega podstrešnega stanovanja, temveč je le preuredil že pred tem obstoječe bivalne (stanovanjske) prostore na podstrešju hiše v L., kakor to ugotavlja na podlagi ogleda in dokumentacije tudi izvedenec. Zaslišan kot stranka je tožnik sam povedal, skladno z izpovedbami toženih strank, da je bilo na podstrešju, preden ga je adaptiral sedem ogrevanih prostorov (manjše in večje sobe, dnevni prostor z balkonom in sanitarije) ter električna in vodovodna napeljava, katere je delno sam uporabljal za stanovanje, delno pa so jih uporabljali podnajemniki. Mogoče je zato le sklepati, da se površina stanovanjskih prostorov na podstrešju in tudi celotnega objekta pomembneje ni povečala, temveč se je, zaradi del, ki jih navaja tožnik in ugotavlja tudi izvedenec, povečala le vrednost te etaže. Za trditve tožnika, da je nastala v nasprotju s prejšnjim stanjem na podstrešju nova svar, zato na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja tudi po mnenju inštančnega sodišča ni podlage. Preureditvena dela tožnika nedvomno pomenijo predvsem izboljšanje že pred tem obstoječih stanovanjskih prostorov v hiši (centralno ogrevanje, izboljšanje električne in vodovodne napeljave, odtoki, večje površine parketa). Na pravilnost takega sklepanja kaže že izvedenčev izračun vrednosti vseh del, ki ga tožnik sicer neargumentirano napada kot nerealen, vendar pa s temi ugovori ne more ovreči njegove strokovne prepričljivosti. Okoliščina, da je tožnik izdelal do svojega stanovanja ločen dostop in vhod in so ločene komunalne naprave, sama po sebi, ob upoštvanju preje navedenih dejstev, ne pomeni, da je šele na podalgi del, ki jih je na podstrešju izvršil tožnik, nastalo na objektu, ki je predmet dedovanja, novo etažno stanovanje, temveč le spremembe in izboljšave že pred tem obstoječih stanovanjskih prostorov na podstrešju, kakor to ugotavlja že prvo sodišče. Na drugačno, za tožnika ugodnejšo odločitev tudi ne more vplivati izjava tožnikovega očeta v listini z dne 13.4.1981 (priloga A 4), da ima tožnik pravico razpolagati z zemljiščem in objektom na parc. št. 303/1 in niti ni jasno kaj misli tožnik s pritožbeno navedbo, da gre za očetovo dedno izjavo, s katero prepušča v last tožniku celotno zgornje nadstropje. Namen te izjave očeta v času, ko je tožnik načrtoval nadzidavo objekta je v povezavi z ostalo vpogledano dokumentacijo očiten ter se morebitno stališče tožnika, da naj bi na podlagi te listine postal solastnik nepremičnin oz. sporne etaže, česar določneje ne trdo, se tudi ne sklada niti z njegovim v tej pravdi nedvomno izraženim stališčem o originarnem načinu pridobitve lastninske pravice z izgradjo spornega stanovanja na podstrešju hiše. Sodišče prve stopnje je na podlagi tako razjasnjenega dejanskega stanja tudi materialnopravno pravilno odločilo, ker je zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi ugotovitve, da tožnik ni na podlagi del, ki jih je izvršil na objektu, postal lastnik stanovanja oziroma mu na nepremičnini ne pripada, iz tega naslova, nerazdelna (idealna) solastninska pravica do 1/3, ki jo izloča iz zapuščine po očetu.

Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, absolutne narave na katere mora paziti po uradni dolžnosti in ker tudi ta pritožbeni razlog ni podan je pritožbo zavrnilo kot neutmeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen Zakona o pravdnem postopku). Odločiti je moralo tudi o stroških, ki so nastali med pritožbenim postopkom (prvi odstavek, 166. člena ZPP). Ugotovilo je, da toženec takih stroškov ni uveljavljal, tožnici pa do povračila stroškov za odgovor na pritožbo nista upravičeni, ker ta vloga za odločitev o pritožbi ni bila pomembna.