Jedro

Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s tožbo zoper Zavod za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju ZPKZ) Maribor zaradi onemogočanja vpogleda in kopiranja osebnega spisa. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 8. 4. 2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi s prvim odstavkom 34. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), v kateri navaja, da naproša za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, ker mu ZPKZ Maribor ne omogoči vpogleda in kopiranja posnetka nadzorne kamere v zvezi z nasiljem pravosodnih policistov dne 27. 11. 2019. Dodaja še, da mu je bil vpogled v osebni spis omogočen 6. 3., 7. 3. in 27. 11, kopiranje le-tega pa mu v večini ni bilo omogočeno.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da način zbiranja podatkov in vodenje zbirke podatkov o osebah na prestajanju kazni zapora ureja 38. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Določbe v zvezi s tem ima tudi Pravilnik o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva, čemur je sicer namenjena brezplačna pravna pomoč po določbah ZBPP, ampak za postopek vpogleda v osebni spis obsojenca, torej za postopek v rednem delovanju ZPKZ. Če prosilec meni, da so mu bile v času prestajanja zaporne kazni kršene pravice ali so bile storjene druge nepravilnosti, lahko v skladu s 85. členom ZIKS-1 vloži pritožbo, ki jo zavod posreduje generalnemu direktorju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Sicer se ima prosilec kot obsojenec pravico pritožiti zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu (tretji odstavek 85. člena ZIKS-1). Glede na to, da zadeva, za katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni upravna zadeva, v zvezi s katero bi prosilec lahko zahteval sodno varstvo, le-temu brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, zato je organ njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu po vseh točkah iz prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklicuje se na 7. člen ZBPP in 30. člen ZVOP-1 in navaja, da želi zahtevati sodno varstvo na podlagi 34. člena ZVOP-1 zaradi kršenja pravice po 30. členu ZVOP-1, ker mu ZPKZ Maribor ne omogoči vpogleda in kopiranja dokumentov osebnega spisa ter ogleda in kopiranja posnetkov nadzornih kamer. Meni, da je sklicevanje tožene stranke na 85. člena ZIKS-1 nepravilno, saj je tožniku zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vpogledom v tožnikov spis, ki se vodi pri ZPKZ, kjer je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Pri tem se tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožbi sklicuje na določbe 30. in 34. člena ZVOP-1. 7. Z ZVOP-1 se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri obdelavi osebnih podatkov. Člen 30 tega zakona, določa pravico posameznika do seznanitve z njegovimi osebnimi podatki, 34. člen pa v prvem odstavku določa, da lahko posameznik, ki ugotovi, da so njegove pravice po tem zakonu kršene, zahteva sodno varstvo. V tem postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, kolikor ZVOP-1 ne določa drugače (tretji odstavek 34. člena ZVOP-1).

8. Tožnik je na prestajanju zaporne kazni in njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči se nanaša na vpogled v spis v zvezi z dogodki in okoliščinami, ki so se primerili v času in v zvezi s prestajanjem te zaporne kazni. Izvrševanje kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih izreče sodišče v kazenskem postopku, pa ureja ZIKS-1. 9. Kazen zapora se izvršuje v zavodih za prestajanje kazni zapora (11. člena ZIKS-1), zavodi za prestajanje kazni zapora pa zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev obdelujejo podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora (31. člen ZIKS-1). S tem namenom ZIKS-1 ureja vodenje zbirk osebnih podatkov o obsojencih, njihov obseg (32. do 37. člen zakona) in dostop do teh podatkov (38. člen ZIKS-1). V skladu s slednjim se osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in hranijo trajno (prvi odstavek). Dostop do podatkov je dopusten upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljalec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov in osebi, na katero se podatki nanašajo (drugi odstavek). Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo (tretji odstavek). Po zakonski rehabilitaciji so podatki dostopni le osebi, na katero se nanašajo (četrti odstavek).

10. V odnosu do ZVOP-1 je ZIKS-1 lex specialis, saj specialno ureja vprašanje vodenja zbirk podatkov o obsojencih in dostopa do podatkov iz teh zbirk. Glede na to dostopa do teh podatkov ni mogoče zahtevati s sklicevanjem na določbe ZVOP-1 o pravici posameznika do seznanitve in zahtevati sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1, saj je sodno varstvo po tej določbi mogoče zahtevati le za kršitve pravic, določenih z ZVOP-1, ne pa za kršitve pravic po drugih predpisih, tudi če ti urejajo vprašanje obdelave in dostopa do osebnih podatkov.

11. Sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi, da lahko tožnik v tem primeru uveljavlja pravno varstvo po 85. členu ZIKS-1. Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo1, ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Zavod generalnemu direktorju posreduje poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v roku osmih dni od prejema zaprosila (prvi odstavek). Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem seznani generalni urad (drugi odstavek).

12. Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS (v nadaljevanju zakon to imenuje sodni postopki). Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

13. Res je tožnik, kot navaja, prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, vendar pa je tudi v tej obliki mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča. 14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 To je sodno varstvo po 83. členu ZIKS-1, ki je zagotovljeno pred okrožnim sodiščem, če obsojenec meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.