Jedro

Zavrnitev zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik z ničemer ni dokazal takšnega prikrajšanja, zgolj splošne navedbe o tem, da je imel težave z zunanjim svetom, da je bil njegov izgled pretepača, ki je imel že nekajkrat zlomljen nos, in da ga je zapustilo dekle, s katero je hodil 3 leta, ne zadostujejo za drugačno odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka 008-80/2011/9 z dne 17. 1. 2012, je tožena stranka odločila, da se zahtevi prosilca (tožnika v tem sporu) delno ugodi in se mu prizna odškodnina za telesne bolečine v višini 350 EUR ter odškodnina za duševne bolečine v višini 100 EUR, v skupnem znesku 450 EUR. Obveznost plačila odškodnine zapade v plačilo po 30 dneh od dneva pravnomočnosti odločbe. V obrazložitvi tožena stranka razlaga pravno podlago, to je Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanje (v nadaljevanju ZOZKD), ki določa možnost pridobitve odškodnine žrtvam kaznivih dejanj na podlagi domneve, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine, ker ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve kaznivega dejanja in se ga do odločanje komisije ne odkrije (7. člen). Nadaljnji pogoj je, da je bilo dejanje proti prosilcu storjeno nasilno in naklepno (prva alinea prvega odstavka 6. člena ZOZKD). Glede na to, da glavni temelj za prisojo odškodnine med strankama postopka ni sporen, sodišče teh navedb v sodbo ne povzema. Prosilec zahteva odškodnino za telesne bolečine in odškodnino za duševne bolečine. Pravna podlaga je shema opredeljena v 9. členu ZOZKD. Značilne poškodbe za posamezne kategorije primerov določa Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanje (v nadaljevanju Pravilnik). Prosilec je utrpel zlom nosne kosti, tako so mu v Bolnišnici Celje naredili repozicijo nosne kosti ter mu postavili zunanjo fiksacijo (26. 3. 2011). 28. 3. 2011 so mu zunanjo fiksacijo odstranili, nosno hrbtišče je ravno in nosnici prehodni. Zlom nosne kosti spada po Pravilniku v kategorijo lahkih primerov. Za lahke primere pa se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZOZKD določa odškodnina od 50 EUR do 500 EUR. Prosilec pa je upravičen do odškodnine za telesne bolečine v višini 350 EUR. Strah kot nepremoženjska škoda ni priznan kot vrsta škode po ZOZKD. V 8. členu tega zakona so taksativno naštete vrste škode, ki se prosilcu priznajo, vendar strah ne predstavlja eno izmed teh. V 10. členu tega zakona, se glede na okoliščine primera, stopnje in trajanje bolečin prizna odškodnina v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. Prosilec ni predložil nobenih listin, prav tako tudi to ne izhaja iz vloženih zdravniških listin. Ker motnje in težave prosilca niso intenzivne in trajne narave, da bi se lahko smatrale kot duševne bolečine po OZ, tožena stranka ni priznala odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ne gre za takšno stopnjo deformacije oziroma spremenjene zunanjosti (guba med očesi), ki bi lahko vplivala na njegovo psihično ravnotežje in počutje in vzbujala neprijetno reakcijo okolja na njegovo spremembo, zato mu je priznana odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 100 EUR. Tožena stranka mu ni priznala odškodnine zaradi izgube fotoaparata, ki je bil poškodovan med dejanjem, ker to ni škoda po določbi 8. člena ZOZKD. Ne priznajo se tudi stroški v skupni višini 103,43 EUR, to je za potne stroške za obisk bolnišnice in obisk osebnega zdravnika ter potne stroške za prijavo kaznivega dejanja in prepoznavo. 15. člen tega zakona določa, da se prosilcu v primeru utemeljene zahteve vrnejo tisti stroški v zvezi s storitvami, ki so potrebni za ugotavljanje zdravstvenega stanja za uveljavljanje odškodnine po ZOZDK (mednje na primer sodijo stroški za plačilo zdravniških potrdil, ki jih prosilec priloži zahtevi za uveljavljanje odškodnine). Ne gre za takšne stroške, zato je prosilčeva prošnja tudi v tem delu zavrnjena.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja sam potek škodnega dogodka, kar pa sodišče v tožbo ne povzema, ker pravni temelj priznanja odškodnine med strankami ni sporen. Iz naslova telesnih bolečin zahteva 2.500 EUR in navaja, da je po škodnem dogodku čutil hude bolečine v predelu nosu, obeh kolen ter čeljusti. Onemogočeno mu je bilo normalno dihanje. Intenziteta bolečin se je s potekom časa stopnjevala. Moral je počivati, jemati analgetike za lajšanje bolečin, hladiti podpludbo na očesu, razbolelih predelih vratnih mišic ter čeljusti. Vsak premik, predvsem ponoči je povzročil bolečine in ga zbujal zaradi tega je mora spati v posebej prilagojenem položaju, ni imel kvalitetnega spanca. Utrpel je številne druge nevšečnosti, kot so pregledi v bolnišnici, čakanje v ambulanti, RTG slikanje nosu, splošna narkoza, neprijetno mirovanje in počivanje, jemanje analgetikov, ohlajanje bolečin predelov z ledom in hladilnimi geli. Nosna kost je bila zamaknjena zaradi česar jo je bilo treba repozicionirati. To je zlom kosti s komplikacijami. Zaradi tega bo v prihodnosti potrebna dodatna operacija nosu. Glede na veljavni Pravilnik takšna poškodba sodi v kategorijo hudih primerov poškodb. Da je temu tako, je tožena stranka že sama v sedmem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe pravilno ugotovila, da je bil prosilec žrtev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.

Nadalje je poškodba pustila tožniku trajne posledice v smislu utrpelih duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva. Ker je bil napaden, medtem ko se je pogovarjal z znanci, je bil prizadet glede na to, da je med svojimi prijatelji in poslovnimi partnerji cenjena in ugledna oseba in je bil s tem, ko je moral še bežati ponižan v največji možni meri. Nastale so govorice, pri čemer so se napletale razne zgodbe. ZOZKD v 10. členu določa, da se za duševne bolečine glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje ter vrsto poškodb v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi odškodnina za kršitev dostojanstva osebnosti do višine 1.500 EUR. Tako zahteva navedeno vsoto zaradi kršitve dostojanstva. Iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve druge osebnostne pravice, kršitve telesne nedotakljivosti zahteva 1.500 EUR. Gre za kršitev njegove telesne nedotakljivosti, ki je že opisana v sklopu utemeljevanja duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva. Boji se, da se bo dogodek ponovil, neznanca je tožnik videl prvič, zato obstaja možnost, da ga je k agresiji zbudila opitost ali morebitno ljubosumje ob pogovarjanju tožnika z dekleti. Takšno nasilje s strani neznanega storilca ga je navdalo s strahom, zato vedno pregleduje okolico ali se kje v bližini nahaja neznanec.

Iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti zahteva odškodnino v višini 1.000 EUR. Ostala mu je trajna skaženost na mestu zloma nosne kosti, ki se kaže v veliki gubi, ki je prej ni bilo in sicer med očesi, kjer se stikata nos in čelo. To ga zelo moti, saj je bistveno spremenil izgled njegova obraza. Vsi ga sprašujejo ali je guba posledica njegove vpletenosti v pretep. Tožena stranka je v odločbi potrdila temelj odškodninske obveznosti iz naslove utrpele skaženosti, vendar je ponudila odškodnino zgolj v simbolični višini 100 EUR. ZOZKD v 10. členu določa, da se za duševne bolečine glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje ter vrsto poškodb v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi za skaženost do 3.000 EUR.

Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnik zahteva 3.000 EUR. V življenju je aktivno sodeloval v športu, kolesaril, igral mali nogomet, rolal ter obiskoval fitnes. Ko dobi včasih udarec v predel, sedaj vsak večji pritisk na očala, ki po udarcu s trdim okvirjem pritisnejo ravno na predel zloma nosne kosti, povzroča tožniku velike bolečine. Ovirajo ga posledice nepopolne rehabilitacije poškodbe in sicer zamaknjenost nosnega pretina v desno. S tem ima težave pri dihanju, po poškodbi pa je hitreje zadihan, kar se tudi pozna pri zmožnosti ukvarjanja z vsemi športi. Pred poškodbo je bil zelo aktiven, udeleževal se je številnih poslovnih dogodkov in opravljal poslovne dejavnosti. Po tem dogodku je tožnik mirnejši, v poslovnem svetu manj prodoren, njegova samozavest pa zmanjšana. Zaradi vsega duševno trpi. Dodatne duševne bolečine, nesamozavest in strah pred zunanjim svetom tožniku povzročajo dejstvo, da je storilec nasilnega dejanje ostal nekaznovan, zaradi česar obstaja povečana verjetnost ponovitve nasilja nad tožnikom. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteva 3.000 EUR (10. člen ZOZKD določa višino odškodnine do 7.500 EUR).

Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 9.500 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2011 dalje in povrniti stroške upravnega spora v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se vrne v ponovno odločanje upravnemu organu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Postopek za uveljavljanje sporne odškodnine je urejen v IV poglavju ZOZKD, glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, pa se po 3. členom ZOZKD smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži prosilec pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje na obrazcu, ki ga določi minister za pravosodje (27. člen ZOZKD). Tožnik je normalno izpolnil zahtevo za uveljavljanje odškodnine in predložil vsa dokazila, ki so za odločanje pomembna (28. člen, 30. člen ZOZKD). Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev upravnega postopka, je tožnik zaradi dogodka z dne 26. 3. 2011, utrpel zlom nosne kosti in postravmatsko krvavitev. Istega dne je bila narejena repozicija v splošni narkozi, prišlo do preskoka in postavljena je zunanja fikcija. Dne 28. 3. 2011 je bila ta odstranjena, nosno hrbtišče je ravno, nosnici prehodni (zdravniško spričevalo Splošne bolnišnice Celje z dne 26. 3. 2011). Da je bil tožnik v bolniškem staležu iz listin upravnega spisa ni razvidno.

Značilne poškodbe za posameznega kategorije primera po ZOZKD, določa Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine in okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (dalje Pravilnik). Ta poškodbe razvršča v 6 kategorij in tudi po presoji sodišča je ugotovitev tožene stranke, da je tožnikovo poškodbo treba razvrstiti med lahke primere po 3. členu Pravilnika, pravilna. V to kategorijo lahkih primerov namreč sodijo tudi enostavni zlomi brez premika (zlom nosnega korena). Za telesne bolečine za lahke primere je mogoče določiti odškodnino od 50 do 500 EUR, kot to določa prva alinea drugega odstavka 9. člena Pravilnika. Glede na zdravniška spričevala v upravnem spisu in glede na to, da tožnik ni bil hospitaliziran, niti v bolniškem staležu, je tako določena odškodnina v višini 350 EUR za telesne bolečine tovrstne poškodbe primerna in pravično odmerjena odškodnina. Tožena stranka je pravilno zavrnila tudi zahtevek za duševne bolečine. Za duševne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin v skladu z določbami Obligacijskega zakonika prizna odškodnina največ do 10.000 EUR. Tožnik je v zahtevi na obrazcu prijave zahteval odškodnino v višini 4.215 EUR, zaradi trajnih posledic v smislu zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi po presoji sodišča je zavrnitev tega dela zahtevka pravilna glede na to, da tožnik z ničemer ni dokazal takšnega prikrajšanja, zgolj splošne navedbe o tem, da je imel težave z zunanjim svetom, da je bil njegov izgled pretepača, ki je imel že nekajkrat zlomljen nos, in da ga je zapustilo dekle, s katero je hodil 3 leta, po presoji sodišča ne zadostujejo za drugačno odločitev. Tožnik tudi z nobenimi dokaznimi sredstvi ne utemeljuje trditve, da je bila zaradi njegovega izgleda prizadeta dejavnost posla, to je sodelovanje oziroma stik z modnimi agencijami. Obligacijski zakonik, na katerega se sklicuje 10. člen ZOZKD, v 179. členu namreč določa, da je oškodovanec upravičen do odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to upravičujejo. Kot je sodišče že navedlo, tožnik teh okoliščin ni z ničemer dokazno opredelil. Tožena stranka je tožniku za duševne bolečine zaradi skaženosti priznala znesek v višini 100 EUR, kar je tudi po presoji sodišča pravična odmena, glede na to, da ne gre za takšno skaženost na mestu zloma nosne kosti (velika guba med očesi, ki je prej ni bilo), ki bi upravičevala višjo plačilo odškodnine. Delna ugoditev odškodninskemu zahtevku za poškodbe zadobljene s kaznivim dejanjem, je po presoji sodišča skladna z listinsko izkazanimi zdravniškimi spričevali, kot tudi z ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča RS U 357/2008 z dne 2. 6. 2010).

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.