Jedro

Toženka ni ugotovila dejansko višino izplačanih preživninskih obveznosti tožnika, ki jih je tožnik navedel v obrazcu prošnje. V primeru nepopolne vloge je po ZUP potrebno vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. V obravnavanem primeru tega toženka ni storila, čeprav tožnik v prošnji za BPP navaja znesek plačane preživnine, kar je razlog za zmanjšanje lastnega dohodka tožnika po 14. členu ZSVarPre v povezavi z 14. členom ZBPP. Tega dejstva toženka ni raziskala na način, da bi se njena odločitev lahko preizkusila. Od tožnika bi morala zahtevati, da svoje navedbe o plačanih preživninah tudi dokaže, saj gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev glede višine dohodka tožnika.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 414/2015 z dne 19. 2. 2015 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnil prošnjo tožnika z dne 12. 2. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za sestavo in vložitev pritožbe v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2216/2013 zaradi plačila 348.857,48 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da znaša lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od novembra 2014 do januarja 2015, v skupni višini 1.483,29 EUR. Iz pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 11. 2014 izhaja, da je tožnik pri delodajalcu A. d.o.o. zaposlen za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 1. 2015 dalje in da znaša mesečna plača 800,00 EUR bruto. Pogodba predvideva tudi dodatno nagrajevanje, napredovanje in dodatke ter stimulacijo. Tožnikov mesečni dohodek, ki se upošteva glede na Zakon o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) znaša najmanj 610,15 EUR neto in presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in ki znaša 269,20 EUR (dvakratnik torej 538,40 EUR). Toženka se sklicuje na določbe členov 11, 12, 13 in 23 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki jih citira. Iz notarskega sporazuma o preživljanju izhaja, da se je tožnik zavezal 1. 12. 2014 k preživljanju hčerke B.B. in sina C.C., za vsakega po 400,00 EUR mesečno. Slednje pa še ne izkazuje, da je bila preživnina tudi dejansko plačana, kar je pogoj za zmanjšanje lastnega dohodka prosilca (14. člen ZSVarPre).

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navedeno odločitev izpodbija iz razlogov absolutne kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Organ za BPP pri ugotavljanju višine mesečnega neto zneska pri tožniku ni upošteval odhodkov tožnika, ki jih ima v obliki izplačanih preživninskih obveznosti. V prošnji za dodelitev BPP je tožnik jasno navedel, da plačuje preživnino za hčerko B.B. in sina C.C. Vsakemu izmed otrok je dolžan plačevati preživnino v višini 400,00 EUR mesečno, kar pomeni mesečni odhodek v višini 800,00 EU. Tega organ za BPP pri izračunu lastnega dohodka tožnika ni upošteval. Posledično se ni spustil v presojo višine drugega premoženja tožnika in objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnik je prepričan, da ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Organ za BPP izjave o izplačanih preživninah ni štel za zadostne in tožnika tudi ni pozval na dopolnitev prošnje. Avtomatsko je štel navedbe tožnika v zvezi z izplačevanjem preživninske obveznosti za nedokazane. Člen 34. člena ZBPP napotuje na Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Tožnik navaja prvi odstavek 67. člena ZUP in se sklicuje na ustaljeno sodno prakso v zvezi z dopolnitvijo vlog v postopku dodelitve BPP (npr. sodbi Upravnega sodišča RS I U 1044/2013, II U 33/2010). Toženka bi v postopku odločanja o prošnji za BPP morala tožnika pozvati na predložitev dokazil, ki so nujna za ugotovitev mesečnega dohodka tožnika in izkazujejo obstoj plačila preživninskih obveznosti. Prilaga potrdilo o plačilu preživnine z dne 11. 2. 2015. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje in ji naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po prvem 34. členu ZBPP prosilec vloži prošnjo za BPP pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (prvi in drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po prvem odstavku 32. člena ZBPP prošnjo za dodelitev BPP vloži prosilec na predpisanem obrazcu. V tretjem odstavku 32. člena ZBPP je določeno, kaj vse mora vsebovati prošnja za dodelitev BPP. Med drugim je navedeno, da mora prošnja vsebovati osebne podatke prosilca in družinskih članov, podatke o zadevi, navedbo želene oblike pravne pomoči, podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov ter podatke o premoženjskem stanju. Po 33. členu ZBPP med drugim pristojni organ za BPP zbere podatke o prosilcu, kadar in če je to potrebno, da se odobri BPP oziroma da se preverijo podatki v prošnji.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP na predpisanem obrazcu in da je izpolnil potrebne rubrike, med drugim tudi podatke pod rubriko C-odhodki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prošnje. Prošnji je priložil med drugim tudi notarski zapis SV 655/14 z dne 17. 11. 2014 sporazuma o preživljanju otrok. Tožena stranka se v obrazložitvi odločitve sklicuje na pravilne določbe ZBPP, po katerih se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Glede na prvi odstavek 13. člena ZBPP, je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pravilno se tožena stranka sklicuje tudi na določbe ZSVarPre (14. člen ZBPP) glede ugotavljanja cenzusa za pridobitev upravičenja do BPP oziroma lastnega dohodka in premoženja prosilca, ki ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je tam določen. Ta je znašal v času odločanja 269,20 EUR, dvakratnik torej 538,40 EUR. Zato tožnikov dohodek v ugotovljeni višini 610,15 EUR res presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Toženka se v obrazložitvi pravilno sklicuje tudi določbo 14. člena ZSVarPre, ki določa pravilo glede zmanjšanja lastnega dohodka. Po navedeni določbi se namreč od lastnega dohodka odšteje v obdobju, ki je določen v prvem odstavku 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

Vendar pa toženka ni postopala po pravilih ZUP glede nepopolne vloge, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Toženka ni ugotovila dejansko višino izplačanih preživninskih obveznosti tožnika, ki jih je tožnik navedel v obrazcu prošnje. Iz obrazca vloge, ki jo je tožnik izpolnil, izhaja, da se je tožnik skliceval na obveznost, ki jo ima po sporazumu, ki ga je tudi priložil. Ob takem stanju stvari pa je na organu, ki vodi postopek, dolžnost, da stranko pozove na dopolnitev vloge. Tako kot pravilno opozarja tožnik, je v primeru nepopolne vloge, po ZUP potrebno vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. Po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP mora organ v roku 5 delovnih dni zahtevati od vložnika, da odpravi pomanjkljivosti in mu določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se po ZUP pošlje ali izroči vložniku. V obravnavanem primeru tega toženka ni storila, čeprav tožnik v prošnji za BPP navaja znesek plačane preživnine, kar je razlog za zmanjšanje lastnega dohodka tožnika po 14. členu ZSVarPre v povezavi z 14. členom ZBPP. Tega dejstva toženka ni raziskala na način, da bi se njena odločitev lahko preizkusila. Zato je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka bi namreč morala od tožnika zahtevati, da svoje navedbe o plačanih preživninah tudi dokaže, saj gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev glede višine dohodka tožnika.

Po povedanem je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna, saj je zaradi kršitve pravil postopka ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, v posledici česar je (lahko) tudi nepravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 3. alineje prvega odstavka 64. člena ZUS odpravilo in v skladu s tretjim in četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena omenjenega pravilnika), ki se povišajo za 22 % DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).