Jedro

Za obdobje, ko je veljal ZOMZO, je bila podlaga za uporabo konformne metode izrecna zakonska določbe, v ZPOMZO pa je bila podlaga za uporabo te metode določena posredno, t.j. z upoštevanjem valorizacijskega elementa pri določanju višine obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 12,436.534,54 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2001 do plačila in tožnici naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Zavzelo je stališče, da so bile zamudne obresti v izvršilnem postopku obračunane na podlagi Zakona o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 14/92 in 13/93 – v nadaljevanju ZOMZO) in Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95 in 109/2001 – v nadaljevanju ZPOMZO) in zato zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Zavrnilo je tudi očitke o kršitvi enakosti pred zakonom, ki naj bi jo utemeljeval različen položaj upnikov in dolžnikov v primeru tolarskih oziroma deviznih terjatev in o oderuškosti obresti.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Trdi, da je sodišče druge stopnje pritožbene navedbe o nepravilnosti izračuna obresti, ki je temeljil na konformni metodi, zavrnilo zgolj s trditvijo, da je bil izračun pravilen, ker ga je izvedla Agencija za plačilni promet. S tem ni vsebinsko odgovorilo na pritožbeni očitek in je zato storilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Konformni način obračuna zamudnih obresti ni imel podlage v veljavni zakonodaji, marveč je temeljil zgolj na uveljavljeni sodni praksi in programu za izračun obresti Vrhovnega sodišča, to pa ne zadostuje. Ob tako visoki obrestni meri, kot je bila predpisana, pomeni uporaba obrestnega obrestovanja nezakonito ravnanje z znaki oderuštva. Obresti, obračunane po linearni metodi, bi bile bistveno manjše. Znatno manjše bi bile tudi obresti od dolgovanega zneska, če bi bil ta izražen v tuji valuti. Upoštevanje sodne prakse in običajev namesto jasnih določb zakona je tudi v nasprotju z 2. členom Ustave. Ker je tožnikova obveznost bistveno višja od tiste, ki so jo bili dolžni plačati dolžniki terjatve, izražene v tuji valuti, je podana tudi kršitev 14. člena oziroma 22. člena Ustave. Sodišči tudi nista upoštevali pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 morali. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, ni utemeljen. Na pritožbeni očitek o nepravilnem izračunu obresti, nepravilnost pa naj bi bila v tem, da je bila uporabljena konformna metoda obračuna zamudnih obresti, je sodišče odgovorilo, da je uporaba navedene metode pri obračunu zamudnih obresti temeljila na veljavni zakonodaji. S tem, ko revidentka kot bistvo odgovora izpostavlja druge navedbe iz obrazložitve sodbe, spregleda navedeno izrecno in jasno stališče. 7. Neutemeljen pa je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. V obravnavani zadevi je sporen obračun zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 30. 7. 1993 do 20. 12. 2001. Za obdobje, ko je veljal ZOMZO, je bila podlaga za uporabo konformne metode izrecna zakonska določba (tretji odstavek 2. člena). Da je imela uporaba konformne metode pri izračunu zakonskih zamudnih obresti za čas po prenehanju veljavnosti ZOMZO podlago v ZPOMZO (ki je tako predstavljal izjemo od siceršnje prepovedi anatocizma, določene v 279. členu ZOR), pa je Vrhovno sodišče že navedlo v sodbi II Ips 370/2005 z dne 21. 6. 2007. ZPOMZO je namreč določal obrestno mero zamudnih obresti, sestavljeno iz dveh delov: revalorizacijskega in realnega. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje, kar pomeni, da je bilo v predpisani enotni obrestni meri zamudnih obresti vključeno obrestno obrestovanje. Določba 3. člena ZPOMZO je bila tako tudi podlaga za uporabo konformne metode. Stališče nižjih sodišč, da so bile obresti, ki jih je tožnik plačal v izvršilnem postopku, obračunane v skladu z zakonom, in da zato tožnik ni bil brez podlage prikrajšan za vtoževani znesek, je po navedenem pravilno.

8. Iz enakih razlogov je neutemeljen tudi očitek o kršitvi načel pravne države. Sodbi namreč ne temeljita na sodni praksi in računalniškem programu Vrhovnega sodišča, marveč na zakonski ureditvi (ki je bil upoštevan v sodni praksi in pri izdelavi programa za izračun zakonskih zamudnih obresti). Prav tako ni utemeljen očitek o kršitvi načela enakosti zaradi različne obrestne mere deviznih in tolarskih terjatev. Že upoštevanje valorizacijske funkcije obrestne mere pri določitvi višine obrestne mere zamudnih obresti za terjatve v domači valuti, kar upoštevaje stopnjo stabilnosti tuje valute ni (ali vsaj ne v enaki meri) potrebno, kaže na to, da gre za različni dejanski stanji, ki sta upravičevali različno ureditev. Odločba Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/2006) o upoštevanju načela ne ultra alterum tantum v obravnavani zadevi ne pride v poštev, ker je bil dolg plačan pred 1. 1. 2002. Ustavno sodišče pa je tudi že presojalo prejšnjo ureditev, ki take prepovedi ni poznala, in zavzelo stališče, da je šlo za vprašanje, ki je sodilo v polje zakonodajalčeve presoje.(1)

9. Po ugotovitvi, da uveljavljani razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep U-I-73/99 z dne 20. 3. 2003.