Jedro

Pravilno je bilo odločeno, da se vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu ne dovoli, ker se vzrok izostanka z glavne obravnave ni izkazal kot upravičen.

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca S. C. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo kazenski postopek zoper obd. J. G. zaradi kaznivega dejanja razžalitve po I. odst. 106. čl. KZ RS iz razlogov po I. odst. 58. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca. Kot je razvidno iz vsebine njegove pritožbe se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z novo vlogo datirano dan kasneje pa je pooblaščenec zasebnega tožilca podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, obenem pa navedel, da umika pritožbo, ki jo je že podal zoper izpodbijani sklep, v kolikor bo temu drugemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.

Ker je prvostopno sodišče pritožbo predložilo pritožbenemu sodišču, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo nazaj na prvo stopnjo kot preuranjeno glede na pogojno izjavo o umiku pritožbe in pozvalo sodišče prve stopnje, naj odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 9.6.1993 odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, po poteku roka za pritožbo in izostanku pritožbe zoper ta sklep pa je prvotno pritožbo ponovno predložilo drugostopnemu sodišču v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je prvostopno sodišče glede na navedbe predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa tudi navedbe pritožbe zoper prvo odločitev, izvedlo poizvedbe, v katerih je zaslišalo porotnika D. D., porotnico K. U. ter vpogledalo izjavo odvetnika H. J. iz x, nato pa ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da ni bil podan opravičen vzrok zaradi neudeležbe zasebnega tožilca oz. njegovega pooblaščenca na glavni obravnavi, tudi pritožbi zoper izpodbijani sklep ni bilo moč ugoditi, ker se iz zbranih podatkov kazenskega spisa nakazuje, da zasebni tožilec oziroma njegov pooblaščenec nista pristopila na glavno obravnavo dne 13.11.1992, na katero sta bila pravilno povabljena in ker izostanka stranke ni moč šteti za opravičenega. Trditev pritožbe ter izjave substituta namreč oba porotnika v svojih izjavah nista potrdila, navedla sta celo, da sta razpravno dvorano zapustila ob 12.30 uri in jo zaklenila, ključ pa pustila v vratih. Tako se izkaže, da je odločitev prvostopnega sodišča z dne 13.11.1992 povsem na mestu, pritožba pooblaščenca pa teh ugotovitev ne more omajati in ji zato ni bilo moč ugoditi.