Jedro

Ker je bila medposestna meja določena v sodnem postopku, sta investitorja izkazala dovoljenost gradnje na svojem zemljišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.3.2002, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 3.7.2001. Prvostopni organ je s to odločbo investitorjema B. in A.P. (prizadetima strankama v tem upravnem sporu) dovolil priglašena dela za postavitev ograje na zemljišču par. št. 35 k.o... pod tam navedenimi pogoji. Gre za postavitev ograje ob posestni meji med zemljiščema 35 in 48 k.o..., ki je bila določena z obnovitvijo posestne meje po sklepu sodišča. Zato je tožena stranka menila, da navedbam o spornosti meje v tem postopku ni mogoče več slediti.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da se edini tožbeni ugovor, ki izhaja iz tožnikove tožbe, nanaša na medposestno mejo, ki naj bi bila sporna. Zato je bila po njegovi presoji pravilna odločitev upravnih organov o zavrnitvi tožnikove pritožbe, saj je bila medposestna meja določena s pravnomočno sodbo, ki se nahaja med upravnimi spisi. Upravni organ prve stopnje je tudi prekinil postopek do rešitve predhodnega vprašanja, to je obnovitve posestne meje med zemljišči. Ker je meja določena, iz upravnih spisov pa je razvidno, da so bili mejniki vkopani po sklepu pristojnega sodišča, je po presoji sodišča prve stopnje zadoščeno tudi pogoju iz Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), da investitorja izkazujeta pravico graditi na zemljišču. Poleg tega izpodbijana upravna odločba ne ureja meje, niti ne posestnopravnih razmerij med tožečo stranko in prizadetima strankama.

Tožnik v pritožbi povzema dosedanje postopke geodetskih izmer, zamejničenja parcel in vseh sporov, ki jih je imel v zvezi z vzpostavitvijo meje in spremembo površine parcel št. 55 in 35 in meni, da je sodišče prve stopnje nezakonito zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno opredelilo sporno razmerje v tem upravnem sporu že sodišče prve stopnje, tožnik izpodbija odločbo o priglasitvi del za gradnjo ograje investitorjema B. in A.P. samo zaradi zatrjevane sporne medsebojne meje. Ker pa je bila medposestna meja določena v sodnem postopku, ta postopek pa je pravnomočno končan, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča upravna organa pravilno odločila, da sta investitorja izkazala dovoljenost gradnje na svojem zemljišču prav s sodno določitvijo meje. Zato je po presoji pritožbenega sodišča tudi odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Ker tožnik v svoji pritožbi ni opredelil pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 1., 2., 3., 4. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter glede na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.