Jedro

Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v glavni stvari.

II. Pritožbi tožene stranke se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje glede odločbe o pravdnih stroških r a z v e l j a v i in se v tem obsegu v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojnem O. Č. 4/10 stanovanjske hiše L. 15 in 1/2 garaže ter porušenega gospodarskega poslopja. Sodišče je oba toženca tudi obvezalo, da morata dopustiti geometrsko odmero funkcionalnih zemljišč okoli spornih zgradb. Sodišče je tudi odločilo, da morata toženca nerazdelno povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 972.395,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče pri hiši ni upoštevalo trditve tožencev,da je bila ob sklenitvi tožencev hiša zgrajena že do III. gradbene faze. Pokojni je bil tudi kronik in zato že pred in po poroki ni mogel nič prispevati h gradnji. Sodišče ni upoštevalo, da je toženka dobila od staršev urejeno stavbno zemljišče. Sodišče ni ugotavljalo, kolikšen delež odpade na urejeno stavbno zemljišče. Sodišče ni ugotovilo dohodkov pokojnega. Sodišče ni ugotovilo dohodkov pokojnega pri rudniku, saj bi višino dohodkov lahko ugotovilo tudi s poizvedbami pri Z. V času bolniške zapustnik ni mogel pomagati pri gradnji. Potrebno bi bilo opraviti poizvedbe v bolnici V. glede zasvojenosti z alkoholom. Vse kar je navedeno glede stanovanjske hiše velja tudi za porušeno gospodarsko poslopje. Glede garaže je odločitev napačna, saj je garažo zgradil toženec P. Č., kar je razvidno iz izvedenih dokazov. Tožencu so pomagali sodelavci.

Zapusnik in žena nista imela avtomobila in nista imela interesa graditi garaže. Toženca se ne strinjata z odločitvijo, da bi morala dopustiti geometrsko odmero, saj gre za skupne stroške dedičev.

Odločitev o stroških je nepravilna, saj je tožnica končno uspela z 1/10 prvotnega zahtevka, ki je meril na vsa zemljišča v vložni št. ... k.o. L.. Sedanji zahtevek pa glasi le na stanovanjsko hišo, porušeno poslopje in garažo. Predlaga razveljavitev ali spremembo sodbe.

Pritožba glede glavne stvari ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva po členih 51/II in 59/II ZZZDR. Sodišče je pravilno ocenilo okoliščino,da je do sklenitve poroke bila stanovanjska hiša do določene faze že zgrajena. Poroka je bila leta 1949, toda sodišče je na strani 4 sodbe ugotovilo, da je zapustnik živel s toženko že od leta 1944. Takšno skupno življenje je sodišče na strani 7 sodbe ocenilo kot izvenzakonsko skupnost. Tožena stranka proti takšni dokazni oceni ni predlagala nasprotnih dokazov. Glede na to je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je bila hiša grajena v času zakonske zveze in tudi v času izvenzakonske zveze, kar je oboje pripeljalo do skupnega premoženja. Tako pred zakonsko zvezo in po zakonski zvezi je bila toženka nezaposlena in je le obdelovala manjšo kmetijo; na drugi strani pa je bil zapustnik zaposlen in je prejemal redne dohodke. Tako je sodišče tudi pravilno ugotovilo, da je že začetek gradnje hiše sovpadal s skupnim življenjem toženke in zapustnika.

Sodišče je tudi pravilno ocenilo,da zapustnik ni bil toliko podvržen alkoholu, da bi ves zaslužek zapravil. Če bi zapustnik res vse zapravil, potem gradnja ne bi bila možna, saj toženka ni imela rednih dohodkov. Tožena stranka namreč tudi ni izpodbijala prvostopne ugotovitve, da je kmetija prinašala le pridelke za domačo uporabo.

Glede na takšno dejansko stanje, se je lahko gradilo le z zaslužkom zapustnika, ker je splošno znano, da so bili dohodki v rudarstvu zelo solidni. Če bi bil zapustnik res kronični uživalec alkohola, potem ne bi bil redno zaposlen vse do upokojitve. Tudi če je bil zapustnik kdaj v bolniškem staležu, je vseeno prejemal nadomestilo. Tako je sodišče zanesljivo ugotovilo redne dohodke zapustnika. Glede na to, da toženka ni imela rednih dohodkov, tudi ni bilo potrebno ugotavljati, kakšna je bila višina mesečnega zaslužka zapustnika, saj primerjava zaslužka ni bila možna z dohodki toženke.

Sodišče je upoštevalo dejstvo, da je zemljišče za gradnjo dobila v dar toženka. Sodišče prve stopje je namreč v celoti sprejelo izvedeniško mnenje ing. K.. Slednji pa je na list. št. 113 in 114 ugotavljal vrednost stavbnega zemljišča in je med drugimi vrednostnimi variantami navedel tudi vrednost 544.891,00 SIT (stanovanjska hiša 4,515.981,00 SIT). Tožena stranka pa ni predložila dokaza o tem, da je toženka prejela komunalno opremljeno zemljišče, saj v času gradnje komunalna opremljenost v današnjem smislu še ni bila poznana, še posebej ne na območju gradnje (L.). Sicer pa sodišče v tej zadevi ni matematično ugotavljalo prispevka obeh zakoncev. V kompleksni oceni prispevka pa je sodišče upoštevalo, da se je gradilo na zemljišču last toženke, ki pa za gradnjo ni mogla prispevati denarnih sredstev, ker jih ni imela.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje se je tudi porušeno gospodarsko poslopje gradilo v enakih okoliščinah kot stanovanjska hiša, zato ne gre ponavljati že navedenih identičnih razlogov.

Glede gradnje garaže je sodišče prve stopnje na strani 7 ugotovilo, da tožena stranka ni uveljavljala investicij in ni predložila dokazov o gradnji garaže. Tožena stranka tudi v pritožbi ni ponudila dokazov za trditev, da je garažo zgradil toženec Č. P.. Toženec celo v svoji izpovedbi (list. št. ...) ne omenja gradnje garaže. Tako je pravilna odločitev, da garaža spada v skupno premoženje, saj ni bilo izpodbito takšno dejansko stanje.

Utemeljen je zahtevek za geometrsko odmero funkcionalnega zemljišča. Ta pravda namreč izhaja iz zapuščinskega postopka, v tem postopku pa mora sodišče odločiti o celotni zapuščini, torej tudi o delu funkcionalnega zemljišča, ki pripada zapustniku. Takšna odločitev pa je možna le, če je zapuščina definirana, torej če je funkcionalno zemljišče odmerjeno.

Sodišče je torej na strani toženke ugotovilo, da je h gradnji prispevala zemljišče in da je skrbela za družino in delno za majhno kmetijo, da pa je bila brez rednih dohodkov. Sodišče je tudi ugotovilo, da je toženec povečal vrednost hiše za 1/10. Na strani zapustnika pa je sodišče ugotovilo redno zaposlitev in da ni bil kronik, ker je sredstva in delo prispeval h gradnji. Glede na takšno dejansko stanje je pravilna ocena o enakih deležih zakoncev, za 1/10 pa je bil zmanjšan delež zapustnika na račun investicij toženca.

Glede pravdnih stroškov je preuranjena odločitev, da je tožnica pretežno uspela. Tožnica je res pretežno uspela glede hiše, garaže in porušenega gospodarskega poslopja. Toda to je le del prvotnega tožbenega zahtevka. Pravda je nekaj časa tekla za širši tožbeni zahtevek in sicer tudi glede številnih parcel in nekaterih premičnin (tožba z dne 4. 10. 1988 na list. št. ...). V ponovnem odločanju o pravdnih stroških bo treba navedena dejstva oceniti in ponovno odločiti o stroških. Hkrati bo treba odločiti o pritožbenih stroških.