Jedro

Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo z dne 26. 11. 2017. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica, ki navaja, da svojo terjatev do dolžnice izkazuje na podlagi lastnoročno podpisanega in na Upravni enoti overjenega dokumenta, v katerem sta se stranki strinjali, da bo dolžnica svojo terjatev do upnice poravnala v dveh obrokih. Prvi obrok je bil plačan, drugi bi moral biti do 30. 6. 2017, vendar pa plačilo ni bilo izvedeno. Dolžnica je pri A. d.o.o. sklenila kreditno pogodbo za nakup vozila, upnica je bila vpisana kot porok. Dolžnica svojih obveznosti ni izpolnjevala, zato je bil dolgovani znesek poplačan z računa upnice, stranki pa sta sklenili dogovor o poplačilu. Na plačilo drugega obroka upnica še vedno čaka. Zaradi poplačila terjatve A. d.o.o. iz naslova poroštva je upnici nastala škoda. Predlaga, naj se dolžnici v plačilo naloži znesek 663,97 EUR ter se ji določi denarna kazen, če dolga ne bo plačala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve. Po drugem in tretjem odstavku istega člena so verodostojne listine faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina, listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti in pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

5. Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora pa jo določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino gre (prim. VSL Sklep I Ip 2384/2011 z dne 14. 9. 2011).

6. V predmetni zadevi je upnica verodostojno listino označila s kataloško številko 3, kar po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je priloga k Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, predstavlja javno listino. Pod oznako verodostojne listine pa je upnica navedla „izpis iz mojega TRR, potrditev A. d.o.o., overjen dokument“.

7. Javna listina je po prvem odstavku 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz upničine oznake verodostojne listine „izpis iz mojega TRR, potrditev A. d.o.o., overjen dokument“ ni razvidno, da bi šlo za javno listino po ZPP, zato na njeni podlagi predlogu za izvršbo ni bilo mogoče ugoditi.

8. Upnica v pritožbi podrobno pojasnjuje in izkazuje temelj svoje terjatve. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da tudi iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati, da bi upnica razpolagala z verodostojno listino, na podlagi katere bi lahko dosegla izdajo sklepa o izvršbi zoper dolžnico. Nobena od predloženih listin (izpis SMS sporočil, kreditna pogodba, izpis prometa na upničinem TRR, dopisi A. d.o.o.) namreč ne predstavlja javne listine ali kakšne druge verodostojne listine po drugem odstavku 23. člena ZIZ. V zvezi z overjenim podpisom dolžnice na izjavi, da bo dolg poplačala v dveh obrokih, pa je pojasniti, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje (prvi in drugi odstavek 178. člena Zakona o upravnem postopku). Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.

9. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).