Jedro

Če je v upravnem sporu izpodbijani upravni akt že izvršen, izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ni možna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožeča stranka zahtevala v upravnem sporu, začetem proti odločbi tožene stranke z dne 6.6.2005. Z njo je bilo odločeno, da se tožeča stranka izbriše iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa strojni tehnik (poklicno-tehniško izobraževanje), ki ga je sprejel minister, pristojen za šolstvo, znanost in šport s pravilnikom z dne 5.5.2003 (Ur. l. RS, št. 52/03).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da naj bi tožnica, ki je izdajo začasne odredbe zahtevala po 69. členu ZUS (ne da bi navedla natančnejšo pravno podlago 1. oziroma 2. odstavek omenjenega člena), po vsebini zahtevala izdajo začasne odredbe po 1. in ne po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj je sodišču predlagala odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe. Začasno odredbo na tej pravni podlagi pa je mogoče zahtevati (oziroma izdati) le v primeru, če na tožnikovo zahtevo izvršitve spornega upravnega akta ne bi odložil že za to pristojen organ, ki ga določa 2. odstavek 30. člena ZUS. Ker tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala omenjene procesne predpostavke, je bila njena zahteva zavržena.

Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, navaja, da je zahtevala izdajo začasne odredbe po 2. in ne po 1. odstavku 69. člena ZUS, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje. Izrecno je namreč zahtevala začasno ureditev stanja, da se odvrnejo hujše škodljive posledice, ki so v tem, da že vpisani slušatelji ne bi mogli nadaljevati s šolanjem, čeprav naj bi bili pri delodajalcu k temu zavezani. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se začasna odredba izda, oziroma podrejeno, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ker je v upravnem sporu izpodbijani upravni akt že izvršen, saj razmerje, urejeno v njem, čeprav je še sporno, pravno učinkuje, izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS niti ni možna. Pač pa je mogoče predlog tožeče stranke obravnavati po 2. odstavku 69. člena ZUS. Namen po tej določbi ni v začasnem zadržanju izvršitve v upravnem sporu izpodbijanega akta, ampak v začasni ureditvi stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Tudi iz zahteve tožeče stranke, v kateri je kot podlago za izdajo začasne odredbe navajala 69. člen ZUS, izhaja, da je izrecno zahtevala začasno ureditev stanja, glede na sporno pravno razmerje, zaradi odvrnitve hujših škodljivih posledic (že vpisani slušatelji ne bi mogli nadaljevati študija).

Zato bi moralo sodišče prve stopnje, glede na navedeno, zahtevano začasno ureditev presojati po 2. in ne po 1. odstavku 69. člena ZUS. Ker tega ni storilo, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.