Jedro

Državljanu SFRJ, (ki je postal tujec) se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tujca, če je najmanj tri leta neprekinjeno prebival na območju RS, preden so zanj začele veljati določbe tega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dovoljenje za stalno prebivanje tujcu. Ugotovila je, da tožnik zadnja tri leta ni neprekinjeno prebival na območju Republike Slovenije, zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 16. členu zakona o tujcih za izdajo zaprošenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik v postopku ni bil zaslišan in tako mu ni bila dana možnost, da bi varoval svoje pravice in koristi. Prav tako ne drži ugotovitev, da v Sloveniji ni prebival vsaj tri leta. Tožnik v Sloveniji živi že od leta ... dalje. V Slovenijo se je preselil v letu 1963 in je stalno prijavljen na naslovu ... Upokojen je bil 1.1.1990 in sedaj prejema vojaško pokojnino preko SPIZ-a. Z ženo sta v ... zgradila vikend. V skrbi, da jima ne bi odvzeli vikenda, se je žena v januarju odjavila na naslovu v Sloveniji in odšla v ... Tožnik je k ženi šel vsak mesec na obisk za nekaj dni. Ko je konec junija prišlo do vojne v Sloveniji je bil na obisku v ... in se ni mogel vrniti v Slovenijo. V Slovenijo se je vrnil 5.8.1991 in je ponovno odšel v ..., kjer ga je presenetila vojna, zaradi česar se ni mogel vrniti v Slovenijo. S pomočjo prijatelja je prišel v ... v Bosni, kjer so mu izdali potni list, s katerim se je z ženo preko Madžarske vrnil v Slovenijo. Tožnik ne more nositi posledic napačnega ravnanja občinskih organov v ... v Bosni, ki so brez njegovega soglasja uradoma zahtevali odjavo stalnega prebivališča v ... v Sloveniji. Sicer pa je tožniku po prihodu v Slovenijo bila izdana osebna izkaznica in jugoslovanski potni list in potrdilo o stalnem prebivališču. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnik 18.2.1992 zaslišan v zvezi z vlogo za pridobitev državljanstva in tudi prošnji za stalno prebivanje tujca je priložil svojo izjavo. Zato niso bile kršene njegove pravice v postopku. Tožnik je bivanje v Sloveniji prekinil, saj je od januarja do konca leta 1991 živel v .... Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se lahko izda ob pogojih določenih v 1. odstavku 16. člena in 2. odstavka 13. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I - ZTuj). Po citirani določbi se takšno dovoljenje izda tujcu, ki najmanj tri leta neprekinjeno prebiva na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 13. člena tega zakona, ki opravičujejo stalno prebivanje na območju Republike Slovenije. Tožbene navedbe sodišču ne vzbujajo dvoma v sprejeto dejansko ugotovitev, da tožnik ni tri leta neprekinjeno prebival na območju Republike Slovenije. Za državljane SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije v zakonitem roku ali jim je bila izdana negativna odločba, so začele veljati določbe tega zakona 2 meseca po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, oziroma od izdaje dokončne odločbe (2. odstavek 81. člena). Za državljane SFRJ, ki so tako postali tujci šele po preteku teh rokov je glede na opisano zakonsko ureditev pomembno le-to, ali so tri leta neprekinjeno prebivali v Sloveniji preden so zanje začele veljati določbe tega zakona. Za tožnika je tako pomembno le triletno neprekinjeno prebivanje od takrat, ko je bila njegova vloga za sprejem v državljanstvo zavrnjena in ne za ves preostali čas, ki ga je preživel pred tem v Sloveniji. Izpodbijana dejanska ugotovitev, da tožnik zadnja tri leta ni neprekinjeno živel v Sloveniji ima podlago v tožnikovi izpovedi dani v postopku za pridobitev državljanstva. Poleg tega tožnik tudi v tožbi navaja, da je konec junija bil v ... V ... se je vrnil, vendar je že ponovno odpotoval v ..., od koder se je vrnil v ... šele 24.12.1991. Tako že iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik živel v ... tudi takrat, ko še ni bil oviran promet zaradi vojnih dogodkov na ozemlju bivše SFRJ. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na objektivne okoliščine, ki bi mu naj preprečile vrnitev v Slovenijo. Ker tako ni izkazan pogoj neprekinjenega triletnega prebivanja v Sloveniji v zadnjih treh letih, ni pomembno če morda izpolnjuje ostale pogoje določene v 2. odstavku 13. člena zakona. Tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni utemeljen. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo, saj se dovoljenje za stalno prebivanje tujcu lahko izda le, če so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom.

Tožnik v tem postopku res ni bil zaslišan, vendar po mnenju sodišča ta kršitev ni vplivala na odločitev, saj tudi po tožbenih navedbah odločilne dejanske okoliščine o njegovem bivanju v v letu niso sporne.

Uveljavljana tožbena razloga torej nista podana, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).