Jedro

Judikatna terjatev (terjatev, ugotovljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine) zastara v 10 letih od njenega nastanka. V tem času pretrga zastaranje vsako upnikovo dejanje pred sodiščem, zaradi česar začne zastaranje teči znova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi, s katerim je bila zoper dolžnika dovoljena izterjava glavnice 740.221,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamično zapadlih zneskov, izterjava stroškov izvršilnega postopka v znesku 21.564,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1993 do plačila ter izterjava nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 43.764,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

19.11.2004 do plačila. Obenem je zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

Navaja, da je upnik pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi, opr. št. II Ig 93/02837, nadaljeval postopek izvršbe zoper edinega družbenika in sedanjega dolžnika. V delu, ki se nanaša na rubež nepremičnin, je bil predlog za izvršbo odstopljen krajevno pristojnemu sodišču v Krškem, slednje pa je izdalo sklep z novo opravilno številko in dovolilo predlagano izvršbo z rubežem nepremičnin sedanjega dolžnika. Ker je nov sklep o izvršbi le del izvršilnega postopka, ki teče v zadevi, opr. št. II Ig 93/02837, dolžnik meni, da "procesna dejanja znotraj tega postopka" ne štejejo kot pretrganje zastaranja. Poudarja, da je s potekom 10 letnega zastaralnega roka od sklepa o izvršbi, opr. št. II Ig 93/02873 z dne

24.11.1993, ki je postal pravnomočen dne 21.12.1993, zastarala upnikova terjatev proti sedanjemu dolžniku. Ne strinja se tudi z odločitvijo sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Navaja, da je njegov edini dohodek pokojnina, ki je nižja od minimalne plače. Hkrati živi v skupnem gospodinjstvu z zakonsko partnerko, ki prejema pokojnino v višini 98.000,00 SIT. Od nepremičnin nima nikakršnih dohodkov, kar izkazuje potrdilo o premoženjskem stanju DURS. Če pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da je predložena dokumentacija nepopolna, bi moralo pozvati dolžnika na dopolnitev. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, obenem pa vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa v 11. tč.

1. odst. 55. člena ZIZ, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti tudi iz razloga, da je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu. Slednji ugovorni razlog je dolžnik utemeljeval z navedbami, češ da je upnikova terjatev zastarala, ker je od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opr. št. II Ig 93/02873 z dne "24.11.2003", ki je postal pravnomočen dne "31.12.2004", preteklo več kot deset let. Nedoslednim ugovornim navedbam sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Skladno s 356. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s 369. členom OZ je namreč štelo, da je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi tako imenovane judikatne terjatve, ker jo je upnik pridobil na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. II Ig 2837/93 z dne 24.11.1993, ko je ta dne 21.12.1993 postal pravnomočen. Pravilno je bilo obrazloženo, da take terjatve zastarajo v desetih letih, kot tudi, kakšne posledice imajo v tem času upnikova dejanja, zaradi katerih se zastaranje pretrga in da zato začne teči zastaralni rok znova. Neupoštevne so navedbe pritožbe, da teče zoper sedanjega dolžnika premičninska izvršba pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu (rubež nepremičnin pa je bil odstopljen Okrajnemu sodišču v Krškem), ker gre za uveljavljanje nedopustnih pritožbenih novot (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Nastopila je torej procesna prekluzija v zvezi z oceno upnikovih procesnih dejanj (pretrganje zastaranja) v zatrjevanem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. V tej zadevi pa je bistveno, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je upnik predlagal izvršbo pred iztekom desetletnega roka, saj od pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 21.12.1993 do vložitve upnikovega predloga z dne

3.7.2003 še ni poteklo deset let. Zaključek o neutemeljenosti ugovora je tako pravilen in zakonit. Pravilno je bil zavrnjen tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks z obrazložitvijo, da dolžnik ni dokazal, da bi bilo njegovo preživljanje ogroženo. Po določbi 3. odst. 168. člena ZPP sodišče oprosti stranko samo plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni člani. Pritožba neutemeljeno navaja, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače, saj pri oceni višine pokojnine ni mogoče šteti odtegljajev (kot so npr. krediti), ker je dolžnik z njimi prosto razpolagal. Sodišče prve stopnje je tako iz predložene dokumentacije o dohodkih dolžnika pravilno razbralo, da dolžnikovo preživljanje ni ogroženo, saj ima redno mesečno pokojnino (priloga B 4, 226.323,09 SIT), s katero lahko preživlja sam sebe. Neupoštevno je navajanje pritožbe, da živi skupaj z zakonsko partnerko, ki prejema pokojnino v višini 98.000,00 SIT, ker gre za pritožbene novote. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks(list. št. 15) dolžnik ni konkretiziral, koliko članov živi z njim v skupnem gospodinjstvu in kakšni so njihovi dohodki. Tak predlog ni bil substanciran, ker so manjkale trditve, na podlagi katerih bi sodišče lahko vrednotilo porazdelitev dolžnikovega prejemka med ostale družinske člane. Pritožbeno sodišče zato ni moglo slediti pritožbi, da naj bi bil predlog za oprostitev plačila sodnih taks pomanjkljiv, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje pozivalo dolžnika na dopolnitev. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je prejelo sodišče prve stopnje, je bil torej sposoben za obravnavanje (primerjaj 1. odst. 108. člena ZPP), zato dolžnika ni bilo treba pozivati na dopolnitev. Izkazal pa se je za neutemeljenega, ker je dolžnik neuspelo dokazoval, da naj bi bila s plačilom sodnih taks glede na njegovo pokojnino (in ev. dohodke ostalih članov skupnega gospodinjstva) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam (oziroma njegovi družinski člani).

Zato je bilo treba v skladu z 2. tč. 365. člena ZPP zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep.

Kar zadeva prošnjo za brezplačno dodelitev pravne pomoči, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je tem postopku ni mogoče uveljavljati, ker je za odločanje o takem predlogu stvarno pristojno okrožno sodišče (3. odst. 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Ur.l. RS, št. 48/2001).