Jedro

Tožnici bi se makedonska doba skladno s Sporazumom socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo upoštevala le, če na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, ne bi izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. V tem primeru bi se pokojninska doba, dopolnjena v Makedoniji, prištela k pokojninski dobi, dopolnjeni v Sloveniji, pokojnina pa bi se v sorazmernem delu odmerila zgolj na podlagi slovenske dobe, torej brez makedonske dobe. Ker tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine že na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, pa seštevanje dob za izpolnitev pogojev ni bilo potrebno. Tožnici je starostna pokojnina zato pravilno priznana in odmerjena samo z upoštevanjem slovenske dobe in je tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine z upoštevanjem makedonske dobe neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 2. 10. 2013 in se ji prizna zvišana pokojnina po izračunu 73,7 % od pokojninske osnove v znesku na mesec od 8. 6. 2013 dalje ter se ji pokojnina na novo odmeri oziroma se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Obenem je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožbo zoper odločbo toženca z dne 2. 10. 2013 vložila, ker je bila njena pokojnina napačno odmerjena oziroma je bil napačno določen odmerni odstotek v višini 63,25 % namesto 73,70 %. Sodišče je v izpodbijani sodbi predmetno tožbo zavrnilo iz razloga, ker naj bi bila izpodbijana odločba pravilna ter starostna pokojnina določena pravilno. Meni, da je citirana odločba toženca nepravilna in iz tega razloga izpodbija predmetno sodbo. Predvsem meni, da je že izpodbijana odločba nepravilno upoštevala njeno pokojninsko dobo, saj je upoštevala le 29 let 9 mesecev in 14 dni pokojninske dobe. To sodišče v izpodbijani sodbi sicer dodatno obrazlaga, da potrdilo o izpolnjenih 30 letih delovne dobe ne spremeni dejstva, da tožnici to ni bilo priznano še z upoštevanjem sporazuma z Makedonijo. Meni, da je ravno izpolnitev 30 let delovne dobe meja za priznanje višjega odmernega odstotka. Dejstvo je, da je tožnica imela več kot 30 let delovne dobe, kar bi pomenilo, da bi odmerni odstotek znašal 73,70 % in ne 63,25 %, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno v zvezi s pritožbenimi navedbami navaja naslednje.

5. Sporno v tej zadevi v zvezi z dokončno odločbo toženca št. ... z dne 2. 10. 2013 ter s prvostopno odločbo iste opravilne številke z dne 8. 7. 2013, je pokojninska doba, ki je bila upoštevana pri določitvi odstotka za odmero pokojnine. Tožnica vztraja, da odmerni odstotek znaša 73,70 % in ne 63,25 %, kakršen odstotek je določilo sodišče prve stopnje. Ne strinja se, da je bila upoštevana pokojninska doba v trajanju 29 let in 9 mesecev, ampak bi po njenem izračunu morala biti upoštevana doba v trajanju 30 let, da bi dosegla višji odmerni odstotek.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica z zahtevo vloženo 5. 6. 2013 z dnem 8. 6. 2013 uveljavljala pravico do starostne pokojnine. Na dan uveljavitve pravice do starostne pokojnine je tožnica izpolnila pogoje 36. člena v zvezi z določbo 398. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1), saj je dopolnila 66 let in 3 mesece starosti ter v Sloveniji pokojninsko dobo v trajanju 29 let, 9 mesecev in 14 dni. Tožnica je v Republiki Sloveniji v zavarovanju prebila od 1. 9. 1981 do 7. 6. 2013 s prekinitvijo na podlagi rednega delovnega razmerja.

7. Po 3. alineji 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, obsega čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanom Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.

8. S 1. 4. 2001 je začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (Ur. l. RS, št. 35/2000, Mednarodne pogodbe št. 10/2000, v nadaljevanju: Sporazum). Ta določa, da se zavarovancem, ki uveljavijo pokojnino po 1. 4. 2001, makedonska pokojninska doba ne upošteva več za pridobitev in uveljavitev pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Toženec je zato pravilno izločil pokojninsko dobo, dopolnjeno v zavarovanju pri makedonskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

9. Tožničina skupna pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji (29 let, 9 mesecev in 14 dni) in makedonska (v trajanju 1 leto 11 mesecev in 8 dni) znaša skupno 31 let 5 mesecev in 5 dni. Vendar bi se makedonska doba skladno s Sporazumom upoštevala le, če tožnica na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, ne bi izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. V tem primeru bi se pokojninska doba dopolnjena v Makedoniji prištela k pokojninski dobi dopolnjeni v Sloveniji, pokojnina pa bi se v sorazmernem delu odmerila zgolj na podlagi slovenske dobe, torej brez makedonske dobe. V tožničinem primeru, ko izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine že na podlagi dobe dopolnjene v Sloveniji, pa niti seštevanje dob (za izpolnitev pogojev) ni bilo potrebno.

10. Za tožnico se je pri pokojninski dobi upoštevalo obdobje za čas od 1. 9. 1981 do 31. 8. 1985 v trajanju 4 leta, za čas od 24. 8. 1987 do 31. 10. 1993 v trajanju 6 let 2 meseca in 7 dni, obdobje od 1. 11. 1993 do 28. 2. 1997 v trajanju 3 leta in 4 mesece ter obdobje od 1. 3. 1997 do 7. 6. 2013 v trajanju 16 let 3 mesece in 7 dni. Pokojninska doba v trajanju 4 leta, 6 let, 2 meseca in 7 dni, 3 leta in 4 mesece ter 16 let, 3 mesece in 7 dni skupaj znaša 29 let, 9 mesecev in 14 dni in ne več oziroma 30 let, kot zatrjuje tožnica in uveljavlja višji odmerni odstotek.

11. Pokojninsko dobo v trajanju 29 let, 9 mesecev in 14 dni je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo ter določilo odmerni odstotek na podlagi 409. člena ZPIZ-1. Pri izračunu je skladno s 409. členom ZPIZ-1 posebej upoštevalo dobo dopolnjeno do 31. 12. 1999 v trajanju 16 let 4 mesece in 7 dni in posebej dobo, dopolnjeno po 31. 12. 1999 v trajanju 13 let 5 mesecev in 7 dni (priloga B3).

12. Za 16 let pokojninske dobe je sodišče v skladu s določbo 52. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veljavnega do 31. 12. 1999 (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ/92) določilo, da znaša odmerni odstotek v višini 43 %. Preostala doba v trajanju 4 mesece in 7 dni, ker je krajša od 6 mesecev, se je prenesla v novo vrednotenje. Tako se je prištela k dobi v trajanju 13 let 5 mesecev in 7 dni, to je k dobi dopolnjeni po 31. 12. 1999. Odmerni odstotek za dobo v trajanju 13 let in 9 mesecev, izračunan v skladu s 50. členom ZPIZ-1 je tako znašal 20,25 % oziroma je skupaj znašal odmerni odstotek 63,25 %, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pa je tožnica ob upokojitvi dopolnila starost 66 let in 3 mesece, se ji je pokojnina skladno z določbo 3. odstavka 53. člena ZPIZ-1 povečala za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi starosti 61 let za 0,3 %, po dopolnitvi starosti 62 let za 0,2 % in po dopolnitvi starosti 63 let za 0,1 % na mesec. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in izračunano pokojninsko osnovo, se je pokojnina povečala še za 7,2 % tako, da je znašala 570,28 EUR na mesec oziroma usklajena po Sklepu o uskladitvi pokojnin od 1. 1. 2013 za 1 % (Ur. l. RS, št. 17/13 z dne 26. 2. 2013) na dan priznanja pravice do starostne pokojnine 8. 6. 2013 570,85 EUR na mesec.

13. Ker je bila v sporni zadevi pravilno upoštevana pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji in določen pravilen odmerni odstotek v višini 63,25 %, tožnica pa neutemeljeno uveljavlja, da se ji določi odmerni odstotek v višini 74,70 %, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.