Jedro

Kot izhaja iz listin v spisu, je zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem tožencu sklenilo, da se zato, ker ni podatkov, da bi bil zapustnik lastnik premoženja, zapuščinska obravnava ne opravi. Ni torej mogoče pričakovati, da bi bilo pred zapuščinskim sodiščem kot sodiščem pristojnim za ugotovitev, kdo je dedič, ugotovljeno, ali je pritožnica kot zunajzakonska partnerka dedinja po pokojnem tožencu ali ne. Možnost, da doseže izvedbo dokazov o tem vprašanju, je zato treba tožniku zagotoviti v tem postopku. V nasprotnem primeru bi bil prikrajšan v pravici do sodnega varstva.

Dedič vstopi v zapustnikov pravni položaj s trenutkom zapustnikove smrti in pod razveznim pogojem, da se ne odpove dedovanju. V primeru odpovedi dedovanju sin nima položaja dediča in je poziv za prevzem postopka neutemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem se nanaša na A. A., in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se pravdni postopek z dne 30. 6. 2022 nadaljuje (I. točka izreka), (2) da se dediča pokojnega drugega toženca A. A. in B. B. poziva, da prevzameta pravdo (II. točka izreka), in (3) da se dediča poziva, naj v 20 dneh predložita morebitno pooblastilo za zastopanje po odvetniku oziroma izjavo, da se bosta zastopala sama (III. točka izreka).

2. Toženca v pritožbi zoper II. točko izreka navedenega sklepa uveljavljata pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

Sodišče je upoštevalo le tožnikovo vlogo, v kateri je navedel, da je bila prva toženka pokojnikova zunajzakonska partnerka, drugi toženec pa njegov sin, ni pa upoštevalo njunih navedb, da nista dediča po pokojnem. Prva toženka s pokojnim ni živela v zunajzakonski skupnosti in niti ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo. To je v odgovoru na tožbo v tej zadevi navedel tudi pokojni. Premoženje sta pridobivala vsak zase. Drugi toženec je sodišču poslal izjavo o odpovedi dedovanju. Iz tega razloga v tej pravdi ni pasivno legitimiran. Za pokojnikove dolgove nista vedela.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po prekinitvi postopka zaradi smrti prvotno toženega C. A. je sodišče pozvalo pravdni stranki, naj sporočita, kdo so pokojnikovi dediči. Tožnik je navedel, da sta dediča zapustnikova zunajzakonska partnerka (ki je bila že udeležena v pravdi na toženi strani) in zapustnikov sin. Toženka je navedla, da je imel zapustnik sina in hčer, da se je sin odpovedal dedovanju in da sama s pokojnim ni bila v zunajzakonski zvezi. Sodišče je z izpodbijanim sklepom pozvalo sina in domnevno zunajzakonsko partnerko, naj prevzameta postopek. Utemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni izreklo o navedbah pritožnikov o njunem pravnem nasledstvu.

6. Kot v vsaki sodni odločbi se je sodišče tudi v sklepu o nadaljevanju postopka dolžno izreči o navedbah strank v postopku, pomembnih za odločitev. Kljub nasprotujočim izjavam tožnika in toženke o dedičih po pokojnem tožencu je v sklepu povzelo le tožnikove navedbe in zaključilo, da "glede na sporočilo pravdnih strank o dedičih" k prevzemu postopka poziva sina in zunajzakonsko partnerko. Ker se ni opredelilo do navedb pritožnice, drugačnih od tožnikovih, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je bilo mogoče le deloma odpraviti pred pritožbenim sodiščem (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

_O nadaljevanju postopka zoper pritožnico_

7. Postopek, ki je bil zaradi smrti stranke, ki v pravdi nima pooblaščenca, prekinjen, se po prvem odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nadaljuje, ko sodnik dediče povabi, naj prevzamejo postopek.

8. Pritožbeno stališče pritožnice, da niso podane predpostavke za prevzem pravde, ni utemeljeno. Tožbeni zahtevek za določitev deležev na skupnem premoženju temelji na trditvah, da je bila nepremičnina, ki je predmet zahtevka, pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti med toženko in pokojnim tožencem. Toženka je že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da med njima ni obstajala zunajzakonska skupnost. Enako je ponovila v odgovoru na poziv, kdo so dediči po pokojnem.

9. Kot izhaja iz listin v spisu, je zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem tožencu sklenilo, da se zato, ker ni podatkov, da bi bil zapustnik lastnik premoženja, zapuščinska obravnava ne opravi. Ni torej mogoče pričakovati, da bi bilo pred zapuščinskim sodiščem kot sodiščem pristojnim za ugotovitev, kdo je dedič, ugotovljeno, ali je pritožnica kot zunajzakonska partnerka dedinja po pokojnem tožencu ali ne. Možnost, da doseže izvedbo dokazov o tem vprašanju, je zato treba tožniku zagotoviti v tem postopku. V nasprotnem primeru bi bil prikrajšan v pravici do sodnega varstva. Odločitev o nadaljevanju postopka zoper pritožnico je zato pravilna.

_O nadaljevanju postopka zoper pritožnika_

10. Dedič vstopi v zapustnikov pravni položaj s trenutkom zapustnikove smrti in pod razveznim pogojem, da se ne odpove dedovanju. Dediščini se lahko odpove z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (132. in 133. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD).

11. S predložitvijo dopisa, v katerem je navedeno, da pritožnik kot pokojnikov sin podaja izjavo o odpovedi dedovanju, in ki je naslovljen na zapuščinsko sodišče, je vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je pritožnik dedič po pokojnem. Sodišče je bilo dolžno preveriti, ali je izjava prispela k zapuščinskemu sodišču in nato zavzeti stališče o utemeljenosti navedbe, da se je pritožnik odpovedal dedovanju. V primeru odpovedi dedovanju namreč sin nima položaja dediča in je poziv za prevzem postopka neutemeljen.

12. Ker je dejansko stanje glede pritožnikovega položaja dediča po pokojnem tožencu ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem se nanaša na zapustnikovega sina, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Napotki za nadaljnje delo izhajajo iz zgoraj navedenih razlogov. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

13. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.