Jedro

Ni potrebno, da bi bilo sodno pisanje izročeno osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ampak za vročitev pravni osebi zadostuje, da je izročeno delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 688.941,00 SIT glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 239.808,00 SIT od 6.12.1996 do plačila, od 202.600,00 SIT od 22.12.1996 do plačila, od 240.000,00 SIT od 29.12.1996 do plačila, od 2.409,00 SIT od 4.3.1997 do plačila in od 4.124,00 SIT od 22.3.1997 do plačila (1. točka izreka) ter ji povrniti 38.078,00 SIT pravdnih stroškov (2. točka izreka).

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), predlagala pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

Smiselno je predlagala potrditev izpodbijane sodbe. V dokaz svojih trditev pa je predložila izjavo T.Z. (vodje tiskarne tožene stranke) z dne 1.6.1998 (priloga A2), ki pa je sodišče druge stopnje kot nedovoljene pritožbene novote (iz 1. odst. 496.a čl. ZPP/77) ni upoštevalo. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbenega odgovora.

Odgovor na pritožbo je bil poslan v vednost toženi stranki, ki pa je nanj odgovorila. Oporekala je predloženi izjavi in vstrajala pri svojih dotedanjih navedbah. Pri tem ni priglasila stroškov svojega odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je očitala prvostopnemu sodišču, da je ni pravilno vabilo na narok za glavno obravnavo dne 3.9.1998. Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je bilo vabilo toženi stranki vročeno v skladu s 1. odst. 134. čl. ZPP/77. Četudi oseba, "ki je nadomeščala tajnico", ni bila oseba, ki je bila pooblaščena za sprejem (sodnih pisanj), pa je očitno bila delavka, ki se je našla v pisarni oz. v poslovnem prostoru tožene stranke. Zato je vročitev vabila takšni osebi mogoče šteti kot vročitev vabila toženi stranki.

Tožena stranka je nadalje očitala prvostopnemu sodišču, in sicer smiselno, da je postopalo nepravilno, ker ni ugodilo njenemu predlogu (z dne 23.8.1998) za preložitev naroka. Vendar pa iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (vložna št. 061 12382100) izhaja, da "direktor" V.Š. ni edini zastopnik tožene stranke (prim.

80. čl. ZPP/77), kar pomeni, da bi na narok za glavno obravnavo dne 3.9.1998 lahko pristopil tudi kateri od (dveh) drugih zastopnikov in da sodišče prve stopnje ni postopalo nepravilno, ko navedenega naroka ni preložilo, ampak ga je (v skladu z 295. čl. ZPP/77) opravilo v nenavzočnosti tožene stranke. Sicer pa bi lahko tožena stranka odvetnika (zakonca K.) pooblastila za zastopanje že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Končno je tožena stranka očitala prvostopnemu sodišču, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je tožeča stranka opravila vtoževane storitve za toženo stranko. Računi, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi (priloge A1), so res enostranske listine, vendar pa ob neaktivnosti tožene stranke, ki tekom postopka ni izpodbijala navedb in dokazov tožeče stranke (prim. 2. odst. 7. čl., 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP/77), ampak je predlagala le preložitev narokov za glavno obravnavo z dne 7.7.1998 in z dne 3.9.1998, zadoščajo za ugoditev tožbenemu zahtevku.

Sicer pa pritožbene navedbe in priloženi dopis tožene stranke z dne 29.11.1996 (priloga B2) predstavljajo nedovoljene novote (iz 1. odst. 496.a čl. ZPP/77). Tožena stranka namreč ni izkazala (tega niti ni zatrjevala), da jih (brez svoje krivde) ni mogla navesti oz.

predložiti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. čl. ZPP/77 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (1. točka izreka).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/77 sklenilo, da sama trpi njene stroške (2. točka izreka).