Jedro

V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 12.10.2009 in ustavilo pravdni postopek. V obrazložitvi je navedlo, da je bila tožeča stranka dne 7.12.2011 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga, upniki tožeče stranke pa na poziv stečajnega sodišča niso vložili predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe.

Proti navedenemu sklepu je I.H. po svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da je družbenik izbrisane pravne osebe, ZFPPIPP pa je v situaciji, kakršna je obravnavana, ko je izbrisana družba v pravdi nastopala kot tožeča stranka, diskriminatoren do družbenikov izbrisane družbe, v primerjavi s situacijo, ko je nastopala kot tožena stranka. V prvi situaciji nekdanji družbeniki nimajo možnosti nadaljevati pravdnega postopka, ki ga je pred izbrisom začela družba, niti predlagati začetka stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem, v drugi situaciji pa so družbeniki odgovorni za dolgove izbrisane družbe, tudi če upniki niso predlagali začetka stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem. Meni, da bi morala biti neaktivnost upnikov pri oklicu iz 444. čl. ZFPPIPP sankcionirana s tem, da bi družbenik izbrisane pravne osebe dobil pravico nadaljevati postopek. Zavrženje tožbe po 5. odst. 444. čl. ZFPPIPP predstavlja protiustavno določilo, ker družbeniku ne omogoča priti do lastnine in krši ustavno načelo enakosti pred zakonom. Odločitev o zavrženju tožbe je nezakonita, saj je izbrisana družba pred zavrženjem tožbe dve leti čakala na obravnavo zoper toženo stranko. Družbe, ki prenehajo na kakršenkoli drug način, razen s spojitvijo ali pripojitvijo, nimajo univerzalnega pravnega naslednika. To pa ne pomeni, da ob prenehanju nimajo več premoženja, kamor spadajo tudi terjatve. Glede na določila ZPP, ki dopušča nadaljevanje postopka z družbenikom pravne osebe, je nesmiselno in nezakonito, da je sodišče tožbo zavrglo. Sodišče je postopalo v skladu s 444. čl. ZFPPIPP, kar pa ni pravilno, saj se navedeni člen uporablja za premoženje, ki postane naknadno znano in ne za premoženje, ki je znano že ob izbrisu.

Pritožba ni dovoljena.

Po določilu 4. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožba nedovoljena (med drugim tudi), če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Pravico do vložitve pritožbe zoper sodbo ima v vsakem primeru stranka (1. odst. 333. čl. ZPP) in pritožnik smiselno zatrjuje, da je kot družbenik izbrisane družbe pravni naslednik glede premoženja, ki je predmet obravnavane pravde (vtoževana terjatev).

Za razliko od Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l. RS, št. 54/99 s sprem.) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002, ki je pravni položaj družbenikov pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, opredelilo kot univerzalno pravno nasledstvo, je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007) njihov položaj uredil drugače, in sicer tako, da so bili (aktivni) družbeniki pravni nasledniki le za obveznosti izbrisanih družb, ne pa tudi glede njihovega premoženja (6. do 10. odst. 442. čl. ZFPPIPP – pa tudi te določbe so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ZPUOOD). Glede na to v obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).