Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zahtevka za vrnitev posojil se opirata za različno dejansko podlago. Pravico do revizije je zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke prve tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 2.174.100,00 SIT in sicer od glavnice 730.000,00 SIT z 2 % obrestmi od 14.7.1998 do 13.7.1999, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zneska 1.000.000,00 SIT z 2 % obrestmi od 24.3.1998 do 23.3.1999, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in od zneska 444.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2000. Zavrnilo je tudi podrejen zahtevek četrte tožeče stranke za ugotovitev, da je solastnica avtomobila Toyota Hiace 2,4 TD Bus Dog, letnik 1997 (reg. št...) v obsegu 41 %, tožena stranka pa v obsegu 59 %, ter da mora tožena stranka četrti tožeči stranki plačati 129.983,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.4.2000 dalje ter ji od 1.5.2000 do plačila vsak mesec plačevati po 12.983,00 SIT do vsakega 20. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega mesečnega obroka. Tožeče stranke (druga in tretja tožeča stranka sta tožbo umaknili) je zavezalo, da morajo toženi stranki povrniti 429.570,00 SIT stroškov postopka, prva in četrta tožeča stranka pa še nadaljnje stroške v znesku 134.200,00 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.
Pritožbeno sodišče je pritožbi prve in četrte tožeče stranke delno ugodilo in sodbo glede zavrnitve tožbenega zahtevka za znesek 111.600,00 SIT (zahtevek zaradi plačila odškodnine za kršitev posodbene pogodbe za sveder za led) in glede odločitve o stroških v razmerju do prve in četrte tožeče stranke razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbo zavrnilo in v preostalem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Prva in četrta tožeča stranka sta zoper to sodbo vložili revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Tožeči stranki uveljavljata več zahtevkov. Prva tožeča stranka uveljavlja hkrati obogatitveni zahtevek zaradi odpadle podlage darila (zahtevek za plačilo 332.500,00 SIT), dva zahtevka za vrnitev posojil (zahtevka za plačilo 1.000.000 SIT in 730.000,00 SIT) ter zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve posodbene pogodbe (zahtevek za plačilo 111.600,00 SIT). Z izpodbijano sodbo je odločeno le o prvih treh zahtevkih (glede četrtega je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje). Vsi ti zahtevki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. Prvi zahtevek je obogatitveni, preostala dva pa sta zahtevka iz posojilnih pogodb, ki sta bili sklenjeni posebej (prva dne 24.3.1998, druga pa dne 14.7.1998) in za različna zneska (prva za 1.000.000 SIT, druga za 730.000 SIT). Ta zahtevka imata zato različno dejansko podlago (izvirata iz dveh različnih življenjskih dogodkov).
Pravico do revizije je treba tako presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). To pomeni, da revizija prve tožeče stranke ni dovoljena. V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Revizija pa je nedovoljena tudi v delu, s katerim četrta tožeča stranka izpodbija odločitev o zahtevku za ugotovitev solastnine ter odločitev o njenem denarnem zahtevku. Kajti glede prvega ni označila vrednosti spornega predmeta, drugi pa ne presega 1.000.000 SIT. S tem (denarnim) zahtevkom je namreč zahtevala plačilo 129.983 SIT ter plačevanje uporabnine po 12.983 SIT mesečno. Pri zahtevkih, ki se nanašajo na bodoče terjatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, vendar največ za dobo petih let (40. člen ZPP), kar v tem primeru znese 778.980 SIT (12.983 x 60 = 778.980), skupaj z zahtevkom za plačilo 129.983 SIT pa 908.963 (778.980 + 129.983 = 908.963).
Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).