Jedro

Odsotnost vsebine kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne omogočata zaključka, da Pogodba vsebuje voljo strank, da tožnik ni dolžan plačati tudi komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo.

Izrek

I. Tožba zoper 1., 2. in 4. točko izreka se zavrne.

II. Tožbi se deloma ugodi in se 3. točka izreka odločbe župana Občine Dobrepolje št. 35103-2/2019PR z dne 9. 10. 2019 izreče za nično.

III. Tožbi se deloma ugodi in se 5. točka izreka odločbe župana Občine Dobrepolje št. 35103-2/2019PR z dne 9. 10. 2019 odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženki v nov postopek.

IV. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 469,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo v prvi točki izreka pritožbi tožnika delno ugodila in v odločbi organa prve stopnje št. 3503-2/2019 z dne 26. 4. 2019 popravila izračun komunalnega prispevka za obstoječo že zgrajeno prometno in komunalno infrastrukturo v delu, ki se nanaša na vrednosti podrobnejših meril, naziv in višino indeksacije stroškov; v drugi točki izreka odločila, da je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek za priključitev novogradnje industrijske stavbe na zemljišču parc. št. 2437, k.o. ..., na obstoječo že zgrajeno prometno in komunalno infrastrukturo, ki se odmeri na novo v višini 27.531,83 EUR, ki ga mora poravnati v roku 30 dni; v tretji točki izreka, da zavezanec ni dolžan plačati komunalnega prispevka za novo zgrajeno komunalno opremo v višini 435.868,70 EUR za novogradnjo stavbe iz prejšnjega odstavka, saj je poravnava tega določena s pogodbo o opremljanju za izvedbo komunalne opreme zemljišč na območju opremljanja obrtne cone Predstruge, št. 351-0005/2010-1 z dne 5. 3. 2014 in aneksa št. 1 z dne 4. 4. 2017; v četrti točki izreka, da v primeru, da zavezanec ne bo plačal odmerjenega komunalnega prispevka iz drugega odstavka tega izreka, se ta odločba pošlje v izvršitev organom, pristojnim za davčno izvršbo ter v peti točki, da stročki postopka niso nastali. V obrazložitvi navaja, da je prvostopni organ investitorju odmeril sorazmerni delež stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za priključitev na obstoječo, že zgrajeno prometno in komunalno infrastrukturo, za novogradnjo industrijske stavbe na zemljišču parc. št. 2437 k.o. ..., po obračunu v višini 42.395,31 EUR. Na pritožbo tožnika ugotavlja, da je pritožba utemeljena v delu, ki se pri izračunu komunalnega prispevka nanaša na vrednosti podrobnejših meril in višino indeksacijskih stroškov. Pravne podlage za izdajo odločbe so Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Dobrepolje (Odlok/17), Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje urejanja obrtne cone Predstruge (Odlok/10) in Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje (Odlok o zazidalnem načrtu). Upoštevajoč citirane zakonske podlage je tožnik zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo v skladu z 220. členom ZUreP-2, 10. členom Odloka/10 in 16. členom Odloka/17. 2. Tožnik uvodoma uveljavlja, da je z izpodbijano odločbo odločeno, da stroški postopka niso nastali (peta točka izreka) vendar je tožnik v pritožbi priglasil svoje stroške, pritožba pa je bila deloma uspešna, saj je bil komunalni prispevek znižan za 1/3. Tožnik je tudi na prvi stopnji stroške pravočasno uveljavljal, kar je skladno s 116. členom ZUP. Ker drugostopenjski upravni organ ni odločal o priglašenih stroških postopka je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 113. člena ZUP. Formalni preizkus pokaže, da višine komunalnega prispevka, ki se nanaša na novo komunalno opremo, ni mogoče preizkusiti, ker obrazložitev ni podana. Odlok se sklicuje na IGM Zbornice za gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki pa ni javno objavljen in dostopen, zato ga ni mogoče uporabiti. Na ta način ni vsakemu prosto omogočeno, da se z indeksom seznani. Iz tretjega člena pogodbe o opremljanju za izvedbo komunalne opreme zemljišč na območju opremljanja obrtne cone predstruge z dne 5. 3. 2014 (v nadaljevanju Pogodba) izhaja, da je bilo dogovorjeno, da bo investitor zvgradil primarno (dovozno cesto z mostom) in sekundarno komunalno infrastrukturo znotraj območja urejanja (prometno ureditev, vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje za meteorno in sekalno kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektroenergetsko omrežje sTP). V prvem odstavku 8. člena Pogodbe pa, da sta stranki soglasni, da je investitor prevzel obveznost za izgradnjo komunalne opreme po tej pogodbi, zato je za gradnjo obrtnih in poslovnih objektov na parcelah, ki so navedene v prilogi 1, oproščen plačila komunalnega prispevka v celoti (tako za primarni kot za sekundarni del). Drugi odstavek 8. člena Pogodbe pa, da občina zagotavlja, da bo investitorju izdala potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka za gradnjo na nepremičninah v prilogi 1, pri čemer je to potrdilo veljavno tudi za nove lastnike nepremičnin, na katere bo investitor prenesel lastništvo nad predmetnimi nepremičninami pod pogojem, da bodo ti poravnali vsak svoj delež za izgradnjo stroškov za primarne in sekundarne infrastrukture, ključno z vsemi drugimi stroški, ki so in bodo pri tem nastali (tretji odstavek 7. člena Pogodbe). Občina Dobrepolje je potrdilo v smislu drugega odstavka 8. člena Pogodbe dne 16. 6. 2014 tudi izdala. Tožnik ima s Konzorcijem Predstruge (podpisnikom pogodbe) sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij, ter na tej podlagi v obsegu deleža njegove nepremičnine znotraj obrtne cone, financira izgradnjo komunalne infrastrukture, kar med strankami ni sporno. Čeprav je tekst pogodbe sestavila toženka, je na njeno zahtevo dne 4. 4. 2017 prišlo do sklenitve Aneksa št. 1 k pogodbi, katerega namen je bil, da se osnovna pogodba dopolni na način, da bo skladna z določbo 78. člena ZPNačrt. V drugem členu Aneksa sta se stranki sporazumeli, da bo stroške izgradnje komunalne izgradnje primarne in sekundarne komunalne infrastrukture kril investitor, kakor tudi stroške PGD in PZI. V 14. členu Aneksa pa, da bo toženka izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka zgolj v primeru, če lastniki nepremičnin pred nameravano gradnjo ne bodo Konzorciju Predstruge poravnali sorazmernega dela stroškov komunalnega opremljanja v vrednosti 32,00 EUR/m2. Toženka ni nikoli problematizirala dogovora v zvezi z obračunom in plačilom celotnega komunalnega prispevka. Če bi napovedala obračun komunalnega prispevka, kljub financiranju primarne in sekundarne komunalne infrastrukture, potem tožnik ne bi bil del Konzorcija, saj bi ga nakup zemljišča ter neposredno in posredno opremljanje zemljišča stala več kot v katerikoli drugi obrtni coni v Sloveniji. Glede na določila prvega odstavka 8. člena Pogodbe in vsebino potrdila o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka z dne 16. 6. 2014, sta odločbi nezakoniti. Uvodoma se izpostavlja vprašanje, ali ni toženka večkrat odločala o isti zadevi. Tožnik je zaprosil za izdajo potrdila o poravnavi komunalnega prispevka z odločbama pa je bila sprejeta nova, drugačna odločitev, kot je bila prvotna. Meni, da v odločbi niso prepričljive navedbe, ki se nanašajo na tolmačenje prvega odstavka 8. člena Pogodbe. Drži sicer, da se v tekstu pojavi beseda „v celotni“, vendar je več kot očitno, da gre za administrativno napako ter da je bilo mišljeno „v celoti“. Določba prvega odstavka 8. člena Pogodbe ima svojo vsebinsko podlago. Toženka od sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje (Uradni list RS 110/2009) ni mogla zagotoviti sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture, do podpisa Pogodbe. Ker je Konzorcij prevzel tudi izvedbo primarne infrastrukture (most z dovozno cesto, primarni vodovod), kar bi morala izvesti toženka sama, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da so investitorji v obrtni coni oproščeni plačila komunalnega prispevka v celoti, torej tudi tistega, ki se nanaša na že obstoječo komunalno infrastrukturo. Vsebino prvega odstavka 8. člena Pogodbe je toženka potrdila z izdajo potrdila z dne 16. 6. 2014. V peti točki tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt je zakonodajalec predvidel, da mora pogodba o opremljanju vsebovati tudi določila o delu komunalnega prispevka za priklop na že obstoječo komunalno infrastrukturo, ki ga mora investitor še plačati. Takšnih določil Pogodba in Aneks nimata, kar dodatno dokazuje, da je komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo že vključen v vrednosti izvedene primarne komunalne infrastrukture. Prav tako Pogodba in Aneks ne vsebujeta podatkov o pregledu obstoječe komunalne infrastrukture na območju, kar je določeno v tretji točki tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt, to pa zato, ker se nova komunalna infrastruktura ne navezuje na nobeno obstoječo komunalno infrastrukturo oziroma jo ne obremenjuje. V primeru sklenjene pogodbe se pred izdajo gradbenega dovoljenja komunalni prispevek odmeri le za tisti del komunalne infrastrukture, ki je v pogodbi o opremljanju izrecno navedena (peta točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt). Za presojo Pogodbe in Aneksa je treba uporabiti ZPNačrt, glede na čas sklepanja. Ugotoviti pa je, da 157. člen ZUreP-2 vsebinsko ne odstopa od 78. člena ZPNačrt. Predmet pogodbe je izgradnja primarne komunalne infrastrukture: - prestavitev obstoječega primarnega vodovoda v izvedbi FI 200, ter - izgradnja dovozne ceste in mostu čez suho strugo. Vodovod in dovozna... z mostom predstavljata primarno komunalno infrastrukturo, ki ni namenjena zgolj ali samo obrtni coni. Vodovod predstavlja glavni napajalni vod in služi celotni občini. Investitor Konzorcij Predstruge je torej vlagal v primarno komunalno infrastrukturo namesto Občine Dobrepolje. Zato bi morala Občina Dobrepolje to upoštevati v smislu prvega odstavka 8. člena Pogodbe, ali pa Konzorciju povrniti vložek v primarno komunalno infrastrukturo. Šele v tem primeru bi smela obračunati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo. Toženka bo v obravnavanem primeru prevzela primarno komunalno infrastrukturo, za katero ni prispevala ničesar, poleg tega pa z izpodbijano odločbo za isto komunalno infrastrukturo obračuna še komunalni prispevek. Podrejeno pa opozarja tudi na nedoslednosti v izpodbijani odločbi, na podlagi veljavnih odlokov bi morala toženka obračunati posamezno vrsto opreme, vendar zgolj tisto, na katero se navezuje nova komunalna infrastruktura. Pri obračunu za priklop na vodovodno omrežje in cestno omrežje, bi morala upoštevati dejanske stroške za izvedbo primarnega vodovoda, ter navezovalne ceste z mostom. Navedeno je jasno, saj obstoječi odloki izhajajo iz predpostavke, da investitor v primarno komunalno infrastrukturo ni ničesar vlagal. Torej, če se investitor in občina s pogodbo dogovorita, da bo namesto občine tudi primarno komunalno infrastrukturo na svoje stroške izvedel investitor, se takšen vložek mora nujno upoštevati pri odmeri komunalnega prispevka. Ni bistveno, da Pogodba pobota izrecno ne omenja, saj je njuna pogodbena volja razvidna tudi iz drugih dokumentov. Vsekakor pa navezovanje nove primarne infrastrukture na regionalno cesto zahteva, enako kot pri primarnem vodovodu, da se tudi pri tej vrsti opreme upošteva vložek v izgradnjo primarne infrastrukture. Tega toženka ni storila, kar je nezakonito, saj je za to vrsto opreme izračunala enak komunalni prispevek, kot bi ga za vsakega drugega investitorja, ki v primarno komunalno infrastrukturo ni vložil niti centa. Investitor je dolžan plačati preostali del komunalnega prispevka le, če bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil novo. Iz Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje izhaja, da načrtovana prostorska ureditev leži med naseljema Ponikve in Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij, temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje in delo nebistvene vplive na oddaljena naselja. Potrebno je zagotoviti zgolj prometno priključevanje cone na regionalno (ne občinsko) cesto in pa sekundarni vodovod na primarni vod, ki ga je zgradil konzorcij Predstruge. Tako je zaključiti, da obstoječa komunalna infrastruktura dejansko ni obremenjena in je tudi s tega vidika izpodbijana odločba nezakonita. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožniku obračunan komunalni prispevek za vodovodno omrežje (ne za kanalizacijsko), cestno omrežje, površine za ravnanje z odpadki in javnimi površinami, vse kot obstoječa komunalna infrastruktura. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2021 ponavlja trditve kot do sedaj, jih dodatno pojasnjuje in dokazuje ter substancira predlagana dokaza, zaslišanje zakonitega zastopnika A. A. in B. B. 5. Toženka v odgovoru na pripravljalno vlogo smiselno predlaga zavrnitev zaslišanja A. A., ker je na sestankih vsakič različno interpretiral dodatne dogovore v zvezi s plačilom komunalnega prispevka in bivšega župana B. B., ker je mogoče domnevati, da bo današnje poznavanje obračuna komunalnega prispevka drugačno kot, ko se je podpisovala pogodba oziroma kasnejši aneks. Vlaga dokaz – izjavo uradnice C. C., ki zanika, da je ona pripravila nepodpisano potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka.

6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa, ki so jih v dokaz predložile stranke: - Pogodbo o opremljanju za izvedbo komunalne opreme zemljišč na območju opremljanje obrtne cone Predstruge, št. 351-0005/2010-1 z dne 5. 3. 2014 in Aneks o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v OC Predstruge št. 1, z dne 4. 4. 2017 (B 3), - Potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka za gradnjo na nepremičninah v obrtni coni Predstruge z dne 16. 6. 2014 (A 4), - elektronska sporočila z dne 5. 3. 2014 (A 5), - Pravno mnenje o Dogovoru o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge z dne 5. 3. 2014, pogodbi o opremljanju za izvedbo komunalne opreme zemljišč na območju opremljanja obrtne cone Predstruge in osnutka Aneksa št. 1 k tej pogodbi, - ter Pravno mnenje k osnutku Dogovora o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge, Ennoema, Ljubljana 20. 1. 2017 (B 1), - Obrazložitev odloka o programu opremljanja za OC Predstruge za 25. redno sejo OS, št. 007-9/2009, z dne 7. 4. 2010 (B 2), - Sporazum o razvezi dogovora, z dne 4. 4. 2017 (B 5), - Program opremljanja stavbnih zemljišč „Območje urejanja – Obrtna cona Predstruge“, F., s.p., Trebnje, november 2009 (B 6), - Dogovor o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge z dne 5. 3. 2014 (A9), - Dogovor o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge z dne 1. 12. 2016 (A8), - ZK izpisek za nepremičnino – parcelo ... (A 11), - Potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka (brez datuma) (A 7), - Prilogo 1k Potrdilu z dne 15. 6. 2014 (A 6), - Gradbeno dovoljenje št. 351-249/2014-6 (301) z dne 27. 6. 2014 (A 10), - izjavo uradnice C. C. z dne 23. 2. 2021 (B 9), - odločbo Občine Dobrepolje št. 35103-2/2019 z dne 26. 4. 2019, - odločbo Občine Dobrepolje št. 35103-2/2019 z dne 9. 10. 2019 – Župan in ostale listine upravnega spisa, na katere se stranke niso izrecno sklicevale. Zavrnilo pa je dokazni predlog za zaslišanje A. A., B. B. in C. C. Razlogi za zavrnitev A. A. in B. B. so razvidni iz obrazložitve sodbe, vsebino listinskih dokazov je sodišče presojalo na podlagi vsebine (Pogodba, Aneks, Dogovor, Potrdilo), ki iz njih izhaja, današnje razumevanje dokumentov pa ni relevantno in se nanj, kolikor bi nasprotovala vsebini dokumentov, sodišče ne bi moglo opreti. Ali je uradnica C. C. sestavila nepodpisano potrdilo (A7) pa je nerelevantno. Isto dejstvo tožnik izkazuje s Potrdilom z dne 16. 6. 2015 (A4) (podpisano se nanaša na Konzorcij, nepodpisano pa tožnika) in ga je tožnik samo opredelil kot vzorec. Kot nepotreben je sodišče zavrnilo tudi dokaz za vpogled v zgodovinske izpiske nepremičnin iz Priloge 1, ki jih stranke niso predložile, je pa vpogled nerelevanten, saj nobenega spornega dejstva ne razjasnjuje.

7. K točki I izreka:

8. Tožba zoper 1., 2. in 4. točko izreka ni utemeljena.

9. Z izpodbijano odločbo je v 2. točki izreka odmerjen komunalni prispevek za obstoječo, že zgrajeno komunalno opremo, na katero se navezuje območje OC Predstruge in tožnik določen za zavezanca v skladu z 220. členom ZureP-2, 10. členom Odloka/10 in 16. členom Odloka/17. 10. Tožnik ugovarja, da mu komunalni prispevek ne bi smel biti odmerjen, ker odmera nasprotuje Pogodbi o opremljanju z dne 5. 3. 2014 (sklenjena med investitorjem v komunalno opremo na območju OC Predstruge - družbo Konzorcij Predstruge in Občino Dobrepolje), Anesku št. 1 z dne 4. 4. 2017 ter izdanemu Potrdilu o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka za gradnjo na nepremičninah v obrtni coni Predstruge z dne 15. 6. 2014 (Potrdilo z dne 15. 6. 2014).

11. Glede na naveden ugovor je sodišče presojalo določila Pogodbe kot podlago iz katere naj bi izhajalo, da je z izgradnjo komunalne infrastrukture v OC Konzorcij (in posledično tožnik) prost vseh obveznosti iz naslova komunalnega prispevka (tudi za obstoječo komunalno infrastrukturo, ki je bila odmerjena z izpodbijano odločbo). Pogodbo je razlagalo kot določa 82. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Ta v prvem odstavku določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, v drugem odstavku pa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ. Upoštevajoč prvi odstavek 82. člena OZ je kot primarno razlagalno pravilo določena jezikovna oziroma besedna razlaga določil pogodbe. Jezikovna razlaga je prva stopnja, ki določa možni pomen pravnega pravila in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki z razlago ne sme biti prestopljena. Drugi odstavek 82. člena OZ pa določa obvezno razlagalno pravilo, ki se uporablja za razlago spornih določb pogodbe. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma, kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge; kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. V obravnavani zadevi je sodišče uporabilo besedno razlago izpostavljenih določil pogodbe in meni, da besedna razlaga ne dopušča različnih interpretacij, torej interpretacijo, da bi pogodba vsebovala voljo strank, da tožnik ni obvezan plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, kot je bil odmerjen z izpodbijano odločbo. Zato z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika in predlagane priče (A. A. in B. B.) ni iskalo skupnega namena pogodbenikov, torej kakšna je bila volja strank pri sklepanju pogodbe v zvezi s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Povedano tudi tako, sodišče v določilih pogodbe ni našlo pomenskih nejasnosti, zaradi katerih bi menilo, da ima lahko sporno pogodbeno določilo vsebino kot jo zatrjuje tožnik.

12. Med strankama ni sporen obseg investicij, ki jih bo izvedel investitor Konzorcij in je opredeljen v 3. členu Pogodbe. Sporno pa je, ali je bilo z določilom prvega odstavka 8. člena Pogodbe dogovorjeno, da je investitor, iz razloga zgrajene komunalne opreme v OC, oproščen plačila komunalnega prispevka "v celoti", tudi za z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo, kamor se zgrajena komunalna infrastruktura priključuje, kar naj bi izhajalo iz besedila "oproščen plačila komunalnega prispevka v celoti (tako za primarni kot za sekundarni del)". Navedeno, da so poravnane vse obveznosti investitorja iz naslova komunalnega prispevka, naj bi dokazovalo tudi Potrdilo z dne 15. 6. 2016, izdano v smislu drugega odstavka 8. člena Pogodbe, oprostitev pa se razteza tudi na lastnike parcel - tudi tožnika (tretji odstavek 7. člena Pogodbe), glede na 14. člen Aneksa 1, ki določa, da bi bila lastnikom parcel (tožnik) izdana odločba o komunalnem prispevku le, če pred nameravano gradnjo ne bi Konzorciju poravnali sorazmerni del stroškov opremljanja. Ni sporno med strankama, da izpodbijana odločba ni bila izdana iz razloga kot ga določa 14. člen Aneksa 1 (torej, da tožnik ne bi plačal sorazmernega dela stroškov opremljanja Konzorciju).

13. Sodišče s tako razlago prvega odstavka 8. člena Pogodbe kot jo podaja tožnik ne soglaša iz razlogov, ki jih bo navedlo v nadaljevanju. Tožniku je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek na podlagi določb ZUreP-2, ki pojmovno loči med "novo" (216. člen ZUreP-2) in "obstoječo" komunalno opremo (217. člen ZUreP-2). V smislu določb ZUreP-2 toženka infrastrukture, ki se jo je zavezal zgraditi Konzorcij (opredeljena je v 3. členu Pogodbe), ne vključuje v "obstoječo" infrastrukturo, za katero je odmerila komunalni prispevek. Ne glede na navedeno pa je sodišče presojalo določbe Pogodbe v smislu tožnikove trditve, da je bilo s Pogodbo dogovorjeno, da je tožnik prost vseh obveznosti iz naslova komunalnega prispevka. V 6. točki 1. člena in drugem odstavku 3. člena Pogodbe je opredeljena infrastruktura, ki jo bo zgradil Konzorcij, ki obsega (našteto) primarno in sekundarno infrastrukturo. Določilo prvega odstavka 8. člena Pogodbe "da je investitor oproščen plačila komunalnega prispevka v celoti (tako za primarni in sekundarni del)", se glede na celotno besedilo Pogodbe, ki poudarja prevzeto obveznost investitorja za izgradnjo komunalne opreme, nanaša lahko le na oprostitev, ki izvira iz prevzete obveznosti za izgrajeno komunalno opremo po Pogodbi v OC, saj poudarja pri besedilu "o oprostitvi obveznosti" izgradnjo - "tako primarni kot sekundarni del". Potrditev razlage, da je bila oprostitev plačila komunalnega prispevka dogovorjena le za komunalno opremo, ki jo bo zgradil Konzorcij, izhaja iz besedila v oklepaju (tako za primarni kot sekundarni del), kar se terminološko sklada z opredelitvijo obveznosti v 6. točki 1. in 3. člena Pogodbe. S tem besedilom je opredeljen obseg oprostitve. Oprostitev, kolikor bi bila dogovorjena širše, kot je bil predmet Pogodbe (obseg izgradnje infrastrukture v OC), bi morala biti izrecno dogovorjena ter se prvi odstavek 8. člena Pogodbe ne nanaša na obstoječo komunalno opremo izven obsega OC.

14. Tožnik zatrjuje, da Potrdilo z dne 15. 6. 2014 (A4) izdano v smislu drugega odstavka 8. člena Pogodbe, opira se namreč na Dogovor o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v Obrtni coni Predstruge z dne 12. 3. 2014, ki je bil s Sporazumom o razvezi dogovora o finančni izvedbi komunalne infrastrukture v Obrtni coni Predstruge v aprilu 2017 (B5) razveljavljen, enako kot prvi odstavek 8. člena Pogodbe dokazuje voljo strank, da je z gradnjo infrastrukture v OC pokrita celotna obveznost za plačilo komunalnega prispevka. Sodišče glede na podlago, na katero se opira Potrdilo, (ni Pogodba), ne more pritrditi tožniku, da gre za potrdilo v smislu drugega odstavka 8. člena Pogodbe, niti da dokazuje voljo strank o poravnavi celotnega komunalnega prispevka (za novo in obstoječo komunalno infrastrukturo). Potrdilo je, kot izhaja iz njega, izdano na podlagi 15. člena Dogovora z dne 12. 3. 2004, ki je v potrdilu tudi citiran, in njegovimi pogoji, za katere pa niti tožnik ne zatrjuje, da so bili v času izdaje Potrdila izpolnjeni (izpolnitev le teh ne potrjuje tudi Potrdilo). Ne glede na dejstvo, da je bil kasneje Dogovor z dne 12. 3. 2014 razvezan (B5), pa tudi iz vsebine Potrdila ne izhaja, da bi se z njim potrjevalo plačilo tudi komunalnega prispevka za infrastrukturo, ki je investitor - Konzorcij ni gradil. Poleg tega pa tudi besedilo drugega odstavka 8. člena Pogodbe ne pritrjuje trditvi tožnika, da je bila s Pogodbo dogovorjena oprostitev plačila za celoten komunalni prispevek (za novo in obstoječo komunalno infrastrukturo) kot je bilo obrazloženo v prejšnjem odstavku.

15. Sodišče je presodilo vsebino prvega odstavka 8. člena Pogodbe tudi glede na zakonsko podlago, ki je urejala pogodbo o opremljanju, v času njene sklenitve dne 5. 3. 2014, torej glede na določbo 78. člena ZPNačrt. Tretji odstavek 78. člena ZPNačrt določa vsebino pogodbe o opremljanju. Tožnik ima prav, da Pogodba ne vsebuje pregleda obstoječe komunalne opreme na območju občine (2. točka tretjega odstavka 78. člena) in navedbe dela komunalne opreme, ki ga mora investitor zaradi priključitve na obstoječo komunalno opremo še plačati (5. točka tretjega odstavka 78. člena). Vendar pa navedena pomanjkljivost Pogodbe ne omogoča zaključka, kot ga je napravil tožnik, da odsotnost opredelitev v Pogodbi, kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt dokazuje, da je komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo že vključen v vrednost izvedene primarne komunalne infrastrukture v OC oziroma odsotnost vsebine iz 2. in 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt dokazuje voljo strank, da posamezen lastnik (ali Konzorcij) ni dolžan plačati komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo (izven tiste, ki jo je zgradil Konzorcij). Namreč četrti odstavek 78. člena ZPNačrt obravnava situacijo kot v obravnavani zadevi, ko v pogodbi o opremljanju ni vsebine iz 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt. Vsebuje domnevo, ki jo je uporabiti ob odsotnosti določil v pogodbi, in sicer, da se šteje, da je investitor na ta način (stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor) v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo investitor priključil komunalno opremo iz 3. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt. Izpeljava oziroma razlaga določb Pogodbe, kot jo je v tožbi opravil tožnik, je torej v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt. Odsotnost vsebine kot določata 2. in 5. točka tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt ne omogočata zaključka, da Pogodba vsebuje voljo strank, da tožnik ni dolžan plačati tudi komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo.

16. V času sklenitve Pogodbe, nanj se Pogodba v 3. točki 1. člena tudi sklicuje, je veljal Odlok/10. Ta je v 7. členu določal, da se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine izračunava v skladu s 4. členom Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 42/95, 16/96) (ta odlok je sicer prenehal veljati na podlagi Odloka/17 - 20. člen) in v 10. členu, da mora investitor, ki sklene pogodbo o opremljanju, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poravnati sorazmerni znesek komunalnega prispevka za priklop na obstoječo infrastrukturo. Torej je tudi iz Odloka/10 izhajala obveznost investitorja, da poravna komunalni prispevek še za obstoječo komunalno opremljenost, in kolikor bi bila volja strank drugačna kot je določal podzakonski predpis, bi moralo to iz Pogodbe jasno izhajati.

17. Glede na navedene pravne podlage sodišče ne more pritrditi tožniku, da ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo na podlagi volje strank, ki izhaja iz Pogodbe. Kolikor bi taka volja strank obstajala, bi moralo biti izraženo jasno in določno, tako pa uporabljena metoda razlage ne pritrjuje tožnikovemu stališču. Glede na obrazložitev v gornjih odstavkih sodišče tudi ne pritrjuje tožniku, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o isti zadevi kot z izdajo Potrdila.

18. V zvezi s tožbeno trditvijo (poglavje VIII tožbe), da je Konzorcij Predstruge vlagal v primarno komunalno infrastrukturo namesto toženke, zato bi morala toženka to upoštevati v smislu prvega odstavka 8. člena Pogodbe ali pa Konzorciju Predstruge povrniti vložek v primarno komunalno infrastrukturo ter bi se njune medsebojne terjatve lahko pobotale, sodišče odgovarja, da izvrševanje Pogodbe ni stvar obravnavanega upravnega spora. Tudi iz same Pogodbe (18. člena) izhaja, da bosta stranki spore reševali pred sodiščem splošne pristojnosti. Torej, kolikor tožnik meni, da obstaja njegova terjatev do toženke, zaradi izgradnje primarne komunalne infrastrukture, bo moral, kolikor bo obstoj terjatve med strankama sporen, to uveljaviti na sodišču splošne pristojnosti. Ker terjatev tožnika do toženke še ne obstoji, za presojo njenega obstoja pa Upravno sodišče ni pristojno (najverjetneje ta terjatev tudi ni tožnikova ampak Konzorcija), je tudi ne more pobotati.

19. Tožnik v zvezi z izpodbijano odločbo ugovarja še, da bi toženka na podlagi veljavnih odlokov, lahko obračunala le tisto vrsto opreme, na katero se navezuje nova komunalna oprema. Iz drugega odstavka 216. člena ZureP-2 izhaja, da če se nova komunalna oprema iz programa opremljanja posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, da mora zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, plačati tudi pripadajoči del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka bremeni tožnika za vrsto opreme: cestno opremo, vodovodno opremo, javne površine in parkirišča ter prostore za ravnanje z odpadki. Tožnik na več mestih trdi, da se nova komunalna oprema ne navezuje na nobeno obstoječo komunalno infrastrukturo oziroma jo ne obremenjuje. Pri tem se sklicuje na 4. člen Spremembe Odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 110/2009), ki določa, da načrtovana prostorska ureditev leži med naseljema Ponikve in Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij, temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje in delo nebistvene vplive na oddaljena naselja, potrebno je zagotoviti zgolj prometno priključevanje cone na regionalno cesto in pa sekundarni vodovod na primarni vod, ki ga bo zgradil Konzorcij Predstruge. Zaključuje, da navedeno dokazuje, da obstoječa komunalna infrastruktura (razen vodovoda) ni obremenjena. Uvodoma sodišče meni, da navedba iz 4. člena Spremembe Odloka o zazidalnem načrtu (da načrtovana prostorska ureditev ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij) ni dokaz, da se nova komunalna oprema, ki jo je zgradil Konzorcij, posredno ali neposredno ne priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma jo bremeni. Sporen ni vodovod, tožnik pa izpostavlja le, da se nova... ne priključuje na občinsko cesto pač pa državno, kar pa po ustaljeni sodni praksi ni položaj, ki bi dokazoval, da se taka... vsaj posredno ne priključuje na občinske ceste oziroma jih bremeni. Tožnik torej s trditvijo, da cestno omrežje, ki ga je zgradil in povezal z državno cesto, ni izkazal pogoja, zaradi katerega ne bi bil zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (drugi odstavek 216. člena ZUreP-2).

20. Glede na navedeno je sodišče tožbo, s katero tožnik izpodbija tudi 1., 2. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe v teh točkah pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Točki 1 in 4 vsebujeta le procesni odločitvi, zoper njiju tožnik razlogov ni navajal. K točki II izreka:

21. Tožba zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe je utemeljena.

22. S 3. točko izreka je toženka odločila, da zavezanec (tožnik) ni dolžan plačati komunalnega prispevka za novo zgrajeno komunalno opremo v višini 435.868,70 EUR za novogradnjo stavbe, saj je poravnava tega določena s Pogodbo o opremljanju za izvedbo komunalne opreme zemljišč na območju opremljanja obrtne cone predstruge, št. 351-005/2010-1 z dne 5. 3. 2014 in Aneksa št. 1 z dne 4. 4. 2917

23. Tožnik ugovarja, da je odločitev neobrazložena, sodišče pa ugotavlja, da je toženka s 3. točko izreka odločila brez zahteve stranke (4. točka prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku) zato je, ker je dolžno sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (73. člen ZUS-1), tožbi v tem delu ugodilo in 3. točko razglasilo za nično.

K točki III izreka:

24. Tožba zoper 5. točko izreka je utemeljena.

25. Z izpodbijano 5. točko izreka je toženka odločila, da stroški postopka niso nastali.

26. Tožnik ugovarja, da je v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ki je bila vložena po pooblaščencu, ki je odvetnik, priglasil tudi stroške postopka, s pritožbo pa je bil delno uspešen. Glede na podatke spisa sodišče ugotavlja, da je tožnik res priglasil stroške pritožbenega postopka, torej so stroški postopka nastali in je toženkina ugotovitev v 5. točki izreka v nasprotju s podatki spisa. V ponovnem postopku bo morala toženka o stroških postopka odločiti.

27. Toženka je glede na navedeno v 5. točki izreka kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe v 5. točki izreka in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. K točki IV izreka:

28. Sodišče šteje, da je bila v obravnavani zadevi, ko je sodišče deloma odpravilo izpodbijano odločbo, tožba potrebna ter je tožnik v tem upravnem sporu uspel. Posledično mu je sodišče odmerilo stroške postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 stroške odmerilo v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Pravilnik in 25. člen ZUS-1 ne poznata delne ugoditve tožbi. Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato mu je priznalo stroške upravnega spira v višini 385 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečane za 22 % DDV in zakonitimi obrestmi. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. Posledično, ker je tožnik s tožbo uspel, toženka ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.