24.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. D., ki ga zastopa A. D., odvetnik v D. na seji senata dne 24. marca 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. U 98/95 - 3 z dne 20.3.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper akt Ministrstva za zdravstvo št. 463 -2/95 z dne 9.1.1995, s katerim Ministrstvo ugotavlja, da obstaja javni interes, da se nepremičnina Komenskega 4 (bivši Sanatorij Emona) denacionalizacijskim upravičencem ne vrne v naravi. Pritožnik meni, da je Vrhovno sodišče v nasprotju z določbami 157. člena Ustave štelo, da akt Ministrstva ni dokončen posamični akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor. Poudarja, da je Ministrstvo izdalo upravni aki brez materialne podlage v zakonu, je pa s tem prizadelo pritožnikove pravne koristi in posredno kršilo njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pritožnik uveljavlja tudi kršitve 14.,15., 69., in 157. člena Ustave.

Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma da samo odloči o sporni pravici.

2.Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Ministrstvo za zdravstvo na prošnjo Slovenskega zdravniškega društva podalo ugotovitev, da obstaja javni interes, da se stavba Komenskega 4 v Ljubljani ne vrne upravičencem v naravi, ker Slovensko zdravniško društvo s svojo dosedanjo dejavnostjo izpolnjuje vse pogoje iz 19. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Ustavni pritožnik je zoper navedeno ugotovitev Ministrstva sprožil upravni spor, v katerem je uveljavljal, da je izpodbijana ugotovitev upravni akt, s katerim je upravni organ meritorno odločil o denacionalizacijski zadevi, za katero je pristojen drug upravni organ, in da za izdajo takega akta ni imel pravne podlage v zakonu. Vrhovno sodišče je tožbo zavrglo, ker je štelo, da izpodbijani akt po vsebini ni dokončen posamični akt, s katerim bi se odločalo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. Po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za dokončen posamični akt, ki bi lahko imel neposredni pravni učinek nasproti stranki. Vrhovno sodišče je izpodbijani akt opredelilo kot akt, ki je po svoji vsebini interni akt enega upravnega organa drugemu upravnemu organu, ki v upravnem postopku ugotavlja dejansko stanje v upravni stvari, o kateri odloča.

3.Na podlagi 6. alinee prvega odstavka 160. člena Ustave in 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. V obravnavani zadevi pritožnik meni, da bi Vrhovno sodišče moralo šteti akt Ministrstva za zdravstvo za dokončen posamični akt v smislu prvega odstavka 157. člena Ustave in odločiti o njegovi zakonitosti. Ker je njegovo tožbo zavrglo, ker izpodbijani akt ni dokončen posamični akt, ustavni pritožnik smiselno uveljavlja poleg kršitve pravice iz 33. člena Ustave tudi kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

5.O denacionalizacijskih zahtevkih, torej o pravicah denacionalizacijskih upravičencev, na prvi stopnji lahko odločajo le tisti organi, ki jih določata 54. in 56. člen ZDen. Le pristojni upravni organ bo lahko odločil, ali je podana pravica denacionalizacijskih upravičencev za vrnitev nepremičnine v naravi oziroma ali so v obravnavani zadevi podani pogoji, da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, določeni v 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Odločitev organa prve stopnje in morebitne kršitve postopka na prvi stopnji bo lahko denacionalizacijski upravičenec izpodbijal z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi in po izčrpanju le -teh pa tudi z ustavno pritožbo.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene zatrjevane človekove pravice ali temeljne svoboščine, senat Ustavnega sodišče ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

7.Senat je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednikdr. Tone Jerovšek