Jedro

Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne, pritožba tožeče stranke se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se izrek glasi: "Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki 1.333,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki 871,31 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo tožeči stranki, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške 9.057,55 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je 18. 9. 2020 s sklepom zavrglo tožbo za plačilo 111.564,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in s sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 55.782,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevek tožeče stranke za plačilo 121.543,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 60.771,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo. O stroških postopka v sodbi ni odločalo, je pa ugotovilo, da je tožeča stranka uspela s 15,95 %, tožena stranka pa s 84,05 %. Priznani stroški tožeče stranke skupaj znašajo 21.199,72 EUR. Ker je upravičena do povračila stroškov 15,95 %, ji mora tožena stranka povrniti 3.381,35 EUR. Priznani stroški tožene stranke skupaj znašajo 14.799,40 EUR. Od tega se glede na uspeh v pravdi prizna 12.438,90 EUR. Po medsebojnem pobotanju mora tožeča stranka plačati toženi stranki stroške 9.057,55 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbi stranki po pooblaščenih odvetniških pisarnah iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

O pritožbi tožene stranke:

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je postopek začel na podlagi tožbe, vložene 14. 7. 2017, in sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 163. člena ZPP ter bi moralo četrti odstavek 163. člena ZPP, ki je veljal po noveli ZPP-D. Sodišče ni imelo podlage za odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom, moralo bi v sodbi oziroma odločbi z dne 18. 9. 2020. Sodba sodišča z dne 18. 9. 2020 je nepravilna in nezakonita, zaradi česar je nepravilna oziroma nezakonita odločitev o stroških postopka. Sodišče bi moralo s sodbo v celoti zavrniti tožbeni zahtevek, posledično bi moralo odločiti, da je tožeča stranka v celoti dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka.

4. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da so določila ZPP procesne narave in sodišču pojmovno ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. Gre za pritožbo, ki je toženi stranki prej v škodo kot v korist. Tudi če ima pritožba prav, pa nima, bi to kvečjemu pomenilo, da sodišče sploh ne bi smelo izdati sklepa in ne bi bilo odločitve o stroških, kar je absurdno. Tožena stranka prihaja z navedbami sama s seboj v nasprotje oziroma so ji v škodo, saj bi po njeni logiki ostala brez dosojenih stroškov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je vložila tožbo 14. 7. 2017, kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZPP-E dva meseca kasneje. Ta novela je dopolnila četrti odstavek 163. člena ZPP tako, da lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči katera stranka nosi stroške in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Določba se je torej začela uporabljati po vložitvi tožbe. Novela ZPP-E v prehodnih in končnih določbah v 125. členu določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu določeno drugače. Za omenjeni četrti odstavek 163. člena ZPP ni določeno drugače. Torej bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP, kot je veljal ob vložitvi tožbe: da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Če bi držale navedbe tožene stranke, potem nobena od strank ne bi bila upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, po izpodbijanem sklepu je celo tožena stranka tista, ki bi ji morala tožeča stranka povrniti 9.057,55 EUR.

7. V skladu s 325. členom ZPP v zvezi s 332. členom ZPP sodišče v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se odločba dopolni. V tem primeru je možno šteti izpodbijani sklep kot dopolnilni sklep.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče odločiti, da je tožeča stranka v celoti dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka, ker naj bi bila sodba z dne 18. 9. 2019 nepravilna in nezakonita, zaradi česar je nepravilna in nezakonita odločitev o stroških, da bi moralo sodišče v celoti zavrniti tožbeni zahtevek s sodbo z dne 18. 9. 2020. V ločenem pritožbenem postopku strank zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje o glavni stvari tožena stranka ni uspela s pritožbo zoper prisodilni del, je pa delno uspela tožeča stranka s pritožbo zoper sklep o zavrženju dela tožbe in zavrnitev dela tožbenega zahtevka. Končni uspeh pravdnih strank, kot ga je ugotovilo sodišče druge stopnje, je, uspeh tožeče stranke 44,77 %, uspeh tožene stranke 55,23 %.

9. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke (druga točka 365. člena ZPP).

O pritožbi tožeče stranke:

10. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da sta sklep in sodba sodišča z dne 18. 9. 2020 nepravilna in nezakonita. Posledično je nezakonit sklep z dne 28. 10. 2020, ki ga tožena stranka izpodbija s pritožbo. Glede prve vloge je šlo za nujno potrebno vlogo, ki je vsebovala pomemben podatek na kateri naslov naj se vroči začasna odredba z namenom, da se zagotovi pravilna vročitev v skladu z ZPP. Pri vlogah o plačilu sodne takse je šlo za potrebne vloge, saj se skladno z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) šteje, da je taksa plačana, ko je sodišče obveščeno o plačilu, zato je morala tožeča stranka posredovati vloge, ne glede na to, da naj bi sodišče samo opravljalo poizvedbe o plačilu. Vlogi z dne 22. in 23. 1. 2019 predstavljata potrebni vlogi za postopek, saj so stranke upravičene predlagati izvedenca, za katerega menijo, da je najbolj primeren. Vlogi z dne 13. 2. in 29. 3. 2019 predstavljata izjasnitev tožeče stranke glede predlaganih vprašanj izvedencu tožene stranke in oceno tožeče stranke glede primernosti postopanja sodišča. Glede nato, da ima tožeča stranka pravico postavljati vprašanja izvedencu, ima po analognem sklepanju pravico oporekati vprašanjem nasprotne stranke, če meni, da ne bodo prispevala k razjasnitvi stvari oziroma bodo podana v smeri, ki ni relevantna ali bi utegnila zavesti izvedenca, zaradi česar ne bi izdelal izvedenskega mnenja. Glede priglašenih stroškov za posvet in pregled dokumentacije gre za stroške, ki bi jih moralo sodišče upoštevati. V konkretnem primeru storitvi posveta in pregled dokumentacije nista zajeti v drugih tarifnih številkah, po katerih je tožeča stranka priglasila stroške, zato bi moralo priznati stroške iz tega naslova.

11. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da sodišče za potrebe vročanja ne potrebuje dodatnega pojasnila tožeče stranke, na katerem naslovu naj se ji vročajo pisanja. Tožeča stranka ni upravičena do stroškov s pripravo vloge, s katero se opredeljuje do vprašanj, ki jih je izvedencu postavila tožena stranka. Stroški posveta in dokumentacije se v skladu z ustaljeno sodno prakso ne priznavajo. Ti so vključeni v strošek priprave vloge v zvezi s katero so nastali.

12. Pritožba je delno utemeljena.

13. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

14. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je šlo pri vlogi z dne 14. 7. 2017 za nujno potrebno vlogo s pomembnim podatkom na kateri naslov naj se ji vroči začasna odredba, da se zagotovi pravilna vročitev v skladu z ZPP. To vlogo je podala isti dan kot tožbo in predlog za začasno odredbo, zato bi lahko podatke o vročanju podala v tožbi.

15. Glede vloge s predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse z dne 21. 6. 2019 tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je bila potrebna, da jo je morala posredovati ne glede na to, da naj bi sodišče samo opravljalo poizvedbe o plačilu sodnih taks. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1, če je v primerih od 1. do 19. točke prvega odstavka prejšnjega člena plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe z dne 7. 6. 2019 je vseboval referenco in ostale podatke za plačilo (listna št. 244, 245 spisa), zato pošiljanje potrdila z vlogo ni bilo potrebno. Stališče smiselno velja za vlogi z dne 21. 12. 2018 in 21. 1. 2019 glede plačila predujma, saj finančno računovodska služba pošlje sodišču obvestilo o plačilu (listna št. 174, 188, 189 spisa). V nobenem od teh primerov sodišče ni pozivalo tožeče stranke k predložitvi dokazil, torej je v svojih evidencah zasledilo pravočasna plačila.

16. Neutemeljeno tožeča stranka navaja, sta bili potrebni vlogi z dne 22. in 23. 1. 2019 koga naj sodišče imenuje za izvedenca. Sodišče samo iz liste imenuje sodnega izvedenca, za katerega meni, da je najbolj primeren, stranke pa imajo možnost zahtevati njegovo izločitev, če so razlogi.

17. Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka (list. št. 203, 204 spisa). Ni pa bila potrebna nadaljnja vloga z dne 29. 3. 2019, v kateri je tožeča stranka le ponovila trditve iz prejšnje vloge z dne 13. 2. 2019. 18. Tudi ni utemeljena pritožba glede priglašenih stroškov za posvet in pregled dokumentacije, sklicevanje na stališče upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 9. 2. 2016 in da v konkretnem primeru storitev posveta in pregled dokumentacije nista zajeti v drugih tarifnih številkah. Ti storitvi sta zajeti najmanj v nagradi za sestavo tožbe.

19. Torej je utemeljena le pritožba za sestavo vloge z dne 13. 2. 2019, ki predstavlja drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT, za kar se prizna nagrada 50 točk. Sodišče druge stopnje je priznalo še 1 % materialnih stroškov, ker ti že po izpodbijanem sklepu presegajo 1000 točk (3. odstavek 11. člena OT), 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Dodatni stroški tožeče stranke znašajo 36,97 EUR. Poleg (brez upoštevanja uspeha) skupno ugotovljenih po sodišču prve stopnje 21.199,72 EUR je to 21.236,69 EUR. Glede na novo določen uspeh v postopku o glavni stvari 44,77 %, znašajo priznani pravdni stroški tožeče stranke 9.507,67 EUR.

20. Zaradi spremembe uspeha po tožbi so nižji priznani pravdni stroški tožene stranke, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo (brez upoštevanja uspeha) 14.799,40 EUR. Ob upoštevanju 55,23 % uspeha znašajo pravdni stroški tožene stranke 8.173,71 EUR. Po pobotu na novo izračunanih pravdnih stroškov mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 1.333,96 EUR. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo pritožbo tožeče stranke, delno pa ji je ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki novo odmerjene pravdne stroške (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. O stroških tega pritožbenega postopka:

21. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi z njeno pritožbo, ker z njo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Dolžna pa je plačati potrebne stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke, ki se je uspela obraniti pritožbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

22. Sodišče druge stopnje ji je priznalo nagrado pooblaščene odvetniške pisarne za odgovor na pritožbo 450 točk po prvi točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), pavšalni znesek 2 % (3. odstavek 11. člena OT), 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Ni priznalo sodne takse, ker se za odgovor na pritožbo ne plača. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 335,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožene stranke.

23. Tožeča stranka je po temelju uspela s to pritožbo (ne sicer v celoti glede višine, vendar zaradi tega niso nastali posebni stroški), saj se je uspela obraniti naložitve stroškov 9.057,55 EUR tako, da je sedaj ona upravičena do povrnitve 1.333,96 EUR.

24. Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo nagrado za sestavo pritožbe zoper sklep 500 točk po prvi točki tarifne št. 21 OT, ne v presežku do zahtevanih 1.100 točk glede na vrednost spornega predmeta, pavšalni znesek 2 % (3. odstavek 11. člena OT), 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), sodno takso 162,00 EUR. Ni priznalo posebej nagrad za pritožbi zoper sodbo in zoper sklep o delnem zavrženju tožbe, ker je bilo o tem odločeno v postopku o glavni stvari, pričnine in izvedenine, ker niso bile predmet pritožbenega postopka. Skupaj znašajo pritožbeni stroški tožeče stranke 535,32 EUR.

25. Upoštevaje prej priznane stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tožene stranke je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki 871,31 EUR stroškov tega pritožbenega postopka. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.