Jedro

Toženka je v odgovoru na tožbo zatrjevala, da tožba ni dopustna. Na ta način je bil med strankama vzpostavljen spor o vprašanju, ki bi ga upravno sodišče lahko preprečilo oz. odpravilo že samo v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Ko je bila glede obstoja procesne predpostavke vzpostavljena kontradiktornost, pa bi upravno sodišče moralo odgovor na tožbo vročiti tožnikoma in jima omogočiti, da nanj odgovorita. Ker tega ni storilo, jima je odvzelo možnost, da se pred odločitvijo opredelita do stališča toženke, ki je bilo ključno za odločitev.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne upravnemu sodišču v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1.Agencija za trg vrednostnih papirjev (toženka) je v postopku nadzora družbi A., d. o. o. (v nadaljevanju: A.) z odredbo ... z dne ... (v nadaljevanju Odredba) naložila odpravo ugotovljenih kršitev in do pravnomočnega končanja postopka nadzora prepovedala omogočanje uresničevanja glasovalnih pravic tožnikoma. Tožnika sta proti Odredbi vložila ugovor, ki ga je toženka z odločbo ... z dne ... (v nadaljevanju Odločba) zavrgla, ker ga nista vložili upravičeni osebi.1

2.Tožnika sta sprožila upravni spor in upravnemu sodišču predlagala, da zaradi kršitev procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava Odredbo in Odločbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Upravno sodišče je tožbo zavrglo. Pojasnilo je, da v skladu s 1. točko drugega odstavka 476. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI-1)2,3 sodnega varstva zoper izpodbijana akta nima ne subjekt nadzora ne stranski udeleženec v postopku nadzora, saj A., d. o. o. z Odredbo niso bili izrečeni ukrepi iz 168. člena ZTFI-1.4

Dopuščeno revizijsko vprašanje

3.S sklepom V DoR 3/2024 z dne 11. 6. 2024 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila v konkretnem postopku kršena pravica tožnikov do izjave in v postopku zaradi odsotnosti vročanja odgovora na tožbo ni bila vzpostavljena kontradiktornost med strankama.

Povzetek revizijskih navedb tožnikov

4.Tožnika vlagata revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču očitata kršitev načela kontradiktornosti. Trdita, da sodišče tožbe ni zavrglo v okviru predhodnega preizkusa (4. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1)5, ampak šele po prejemu odgovora na tožbo, ko je v postopku že bila vzpostavljena kontradiktornost. Ker sodišče odgovora na tožbo ni vročilo tožnikoma in je pri obrazložitvi razlogov za zavrženje tožbe sledilo navedbam toženke v odgovoru na tožbo, je kršilo njuno pravico do izjave.

Povzetek navedb odgovora tožene stranke na revizijo

5.Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da je dopustnost tožbe procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Nedopustnost tožbe je pomanjkljivost, ki je tekom postopka ni mogoče odpraviti. Zato lahko sodišče zavrže tožbo kadarkoli med postopkom. Na neobstoj predpostavke ne morejo vplivati navedbe tožene stranke. Ker je preizkus tožbe v domeni sodišča in ne gre za vsebinsko odločanje, se pri presoji (ne)dopustnosti tožbe ne aktivira zahteva po kontradiktornem postopku.

Odločitev o reviziji

6.Revizija je utemeljena.

K razlogom procesne narave

7.V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).6

Dopuščeno vprašanje v luči pravno odločilnih okoliščin primera

8.Tožnika sta sprožila upravni spor. Upravno sodišče je tožbo vročilo toženki v odgovor. Toženka je na tožbo odgovorila. Upravno sodišče je po prejemu odgovora na tožbo zavrglo tožbo. V obrazložitvi sklepa o zavrženju se je strinjalo s toženko, da z Odredbo izrečeni ukrepi niso ukrepi iz 168. člena ZTFI-1. Odgovor na tožbo tožnikoma ni bil vročen.

Materialnopravna izhodišča

9.Zahteva po kontradiktornem postopku je izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS.7 Ker se z njo vzpostavlja enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, mora biti v postopku vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage spora in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Sodišče mora zato postopek voditi na način, ki zagotavlja enakopravnost in procesno ravnotežje strank ter upošteva njihovo pravico, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. To pomeni, da mora imeti stranka možnost, da se izjavi glede navedb nasprotne stranke, ki so pomembne za odločitev sodišča. Predpostavka za to pa je, da je stranka s temi navedbami seznanjena, kar vzpostavlja dolžnost sodišča, da jo seznani z vlogami, v katerih so tovrstne navedbe.8

O kršitvi pravice do kontradiktornosti

10.Tožnika sta dopustnost upravnega spora (med drugim) utemeljevala s trditvami, da je toženka v Odredbi naložila ukrep iz 168. člena ZTFI-1. Toženka je temu v odgovoru na tožbo nasprotovala. V konkretnem primeru je upoštevajoč določila drugega in petega odstavka 476. člena ZTFI-19 za dopustnost tožbe bistveno, ali je toženka z Odredbo izrekla ukrepe iz 168. člena ZTFI-1. Ker je toženka v odgovoru na tožbo zatrjevala, da z Odredbo ni izrekla ukrepa iz 168. člena ZTFI-1, je torej navedla okoliščine, ki naj bi izključevale sodno varstvo v tem primeru in s tem utemeljila ugovor procesne narave, da tožba ni dopustna. Na ta način je bil med strankama vzpostavljen spor o vprašanju, ki bi ga upravno sodišče lahko preprečilo oz. odpravilo že samo (to je brez sodelovanja strank) v fazi predhodnega preizkusa tožbe. V situaciji, ko je bila glede obstoja procesne predpostavke vzpostavljena kontradiktornost, pa bi upravno sodišče moralo odgovor na tožbo vročiti tožnikoma in jima omogočiti, da nanj odgovorita. Ker tega ni storilo, jima je odvzelo možnost, da se pred odločitvijo opredelita do stališča toženke, ki je bilo ključno za odločitev.

Odločitev o reviziji

11.Navedeno pomeni kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 in s tem 22. člena Ustave RS. Upravno sodišče lahko neodvisno od predlogov strank in faze postopka v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 kadarkoli med postopkom zavrže tožbo zaradi nedopustnosti. Na dopustnost tožbe namreč upravno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ne glede na navedeno pa mora, ko je enkrat vzpostavljena kontradiktornost, tožeči stranki, preden zavrže tožbo, zagotoviti možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke glede nedopustnosti tožbe.

12.Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sklep upravnega sodišča I U 1812/2023-18 z dne 5. 2. 2024 in zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 93. člena ZUS-1).

Odločitev o revizijskih stroških

13.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1.

Glasovanje

14.Senat je sklep sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ).

-------------------------------

Op. št. (1)V skladu s prvim odstavkom 496. člena ZTFI-1 ima pravico vložiti ugovor proti odredbi, ki jo izda Agencija, le subjekt nadzora. To je v tem primeru A., d. o. o.

Op. št. (2)Uradni list RS, št.: 77/2018 in naslednji.

Op. št. (3)Iz določila 1. točke drugega odstavka 476. člena ZTFI-1 izhaja, da ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. V skladu s tretjim odstavkom 476. člena ZTFI-1 se odločba iz 1. točke drugega odstavka 476. člena ZTFI-1 lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo agencije.

Op. št. (4)V skladu z drugo alinejo petega odstavka 476. člena ZTFI-1 je ne glede na 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1 postopek sodnega varstva dovoljeno začeti proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je agencija odredila nadzorni ukrep iz 168. člena ZTFI-1.

Op. št. (5)Uradni list RS, št. 105/2006 in naslednji.

Op. št. (6)Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji.

Op. št. (7)Uradni list RS, št. 33/1991 in naslednji.

Op. št. (8)Primerjaj: VSRS Sklep I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016 in VSRS Sklep I Up 204/2018 z dne 9. 10. 2019.

Op. št. (9)V skladu z drugim odstavkom 476. člena ZTFI-1 namreč ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero toženka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Takšna je v tem primeru Odločba. V petem odstavku 476. člena ZTFI-1 pa so določene izjeme, ki omogočajo postopek sodnega varstva tudi v primerih, ko gre za odločbo po drugem odstavku 476. členu ZTFI-1. Med izjemami je navedena tudi odločba, s katero toženka odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je odredila nadzorni ukrep iz 168. člena ZTFI-1.

-------------------------------

ZvezaZakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-8