Jedro

Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register na pooblastilno razmerje nima vpliva, pooblastilo zaradi tega tudi ne preneha. Ker v konkretnem primeru pooblastilo ni bilo odpovedano ali preklicano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vabilo na narok za glavno obravnavo vročilo pooblaščencu in nato, ob odsotnosti tako pooblaščenca kot tožnice, izdalo sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (prvi odstavek) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve sklepa povrniti stroške postopka v višini 175,56 EUR, od izteka paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožeča stranka dva pooblaščenca, je napačen. Odvetniška družba O.K.K. in partnerji o.p., d.o.o. je poslovala s takšno firmo od dne 14. 1. 2009 do 23. 1. 2009, ko se je preoblikovala v odvetniško družbo O.K. in partnerji o.p., d.o.o.. Kot družbenik je bil v odvetniški družbi O.K.K. in partnerji o.p., d.o.o. v sodnem registru vpisan A.K. od dne 20. 1. 2009 do dne 23. 12. 2009 in je imel od 11. 12. 2008 do 21. 12. 2009 tudi pravico zastopanja družbe. V času, ko je bilo vročeno vabilo na narok, tako ni obstajala pravna oseba s firmo Odvetniška družba O.K.K. in partnerji o.p., d.o.o., zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo napačno. Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v sodni register po uradni dolžnosti ugotovilo, da ta odvetniška družba ne obstaja več, zato je več kot očitno, da je tožečo stranko v tem času zastopal zgolj odvetnik A.K.. Odvetnik A.K. je iz odvetniške družbe izstopil in odvetniški poklic opravljal kot samostojni poklic in sicer na sedežu ..., kjer je bila prej podružnica izbrisane odvetniške družbe. Odvetnik A.K. je po prejemu vabila na narok dne 11. 5. 2010, ki ga je sodišče poslalo na naslov odvetniške družbe O.K.K. in partnerji o.p., d.o.o., sodišču dne 9. 6. 2010 priglasil pooblastilo za zastopanje tožeče stranke in hkrati prosil za preložitev naroka zaradi bolezni, za kar je predložil potrdilo o upravičeni odsotnosti pooblaščenca z naroka ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Opravičilo je bilo pravočasno in pravilno, razlog je bil upravičen. Ker je sodišče prve stopnje odvetniški družbi vročalo vabilo na napačen naslov na naslov ..., kjer ima sedež odvetnik A.K., je bilo vabilo tej družbi neuspešno vročeno. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je onemogočilo razpolaganje tožeče stranke s tožbenim zahtevkom, bistveno pa je kršilo določila pravdnega postopka tudi s tem, ko ni upoštevalo opravičila pravega pooblaščenca tožeče stranke in je vseeno izvedlo procesna dejanja. Tožeča stranka tudi meni, da je izpodbijani sklep v celoti neobrazložen, saj sodišče z ničemer ne obrazloži ugotovitve, da je imela tožeča stranka dva pooblaščenca in razlogov odsotnosti drugega, ampak zgolj navede, da bi moral biti prisoten drugi pooblaščenec, katerega firma pa ne obstaja. Tako sklep kot tak sam po sebi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Na podlagi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi (pravilno: razveljavi) in da se postopek pred sodiščem prve stopnje nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno pravilno odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je v tej zadevi ustavilo postopek. Ugotovilo je namreč, da na za dne 11. 6. 2010 razpisani poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je pristopila tožena stranka, ni pristopila pravilno vabljena tožeča stranka. V vabilu, ki je bilo vročeno tako tožeči stranki osebno dne 11. 5. 2010, kot tudi njenemu tedaj edinemu pooblaščencu dne 5. 5. 2010, je bila tožeča stranka opozorjena, da se, v primeru, če ne pride na poravnalni ali prvi narok za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) šteje, da je tožbo umaknila, če so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka istega člena t.j., da je bila tožeča stranka na narok pravilno vabljena, da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek ter da ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena za odločitev, pa pritožbeno sodišče še navaja: Neutemeljeno pritožba sodišču prve stopnje očita, da svoje odločitve v sklepu ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo in obrazložilo razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in si med seboj niso v nasprotju. Sodišče prve stopnje pa je obrazložilo tudi razlog, zakaj sodišče prve stopnje ni upoštevalo opravičila pooblaščenca tožeče stranke. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je imela tožnica dva pooblaščenca. Odvetniško družbo O.K.K. in partnerji o.p., d.o.o. iz ... je pooblastila dne 10. 2. 2010. Odvetniška družba je pooblastilo priglasila z dopisom, ki ga je sodišče prejelo 13. 2. 2009. V tem dopisu je bilo navedeno, da je ta družba edini pooblaščenec tožnice in da ji naj sodišče pošto vroča na naslov .... Sodišče prve stopnje je za 21. 5. 2010 razpisani narok preložilo in preklic ter vabilo vročilo tožnici, pooblaščencu tožeče stranke na naslov, ki ga je za vročanje sodnih pisanj v tej zadevi izrecno navedel, in zastopniku tožene stranke. Iz povratnic pripetih k list. št. 17 izhaja, da sta zastopnik tožene stranke in pooblaščenec tožnice sodno pisanje sprejela 5. 5. 2010, tožnica pa 11. 5. 2010. Z dopisom z dne 8. 6. 2010 je odvetnik A.K. priglasil pooblastilo za zastopanje tožeče stranke z dne 7. 6. 2010 in hkrati prosil za preložitev naroka zaradi njegove bolezni ter predložil zdravniško potrdilo.

Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register dne 23. 12. 2009 na samo pooblastilno razmerje nima vpliva in pooblastilo zaradi tega ni prenehalo. Dejstvo je, da prvi pooblaščenec tožnici pooblastila ni odpovedal, tožnica pa ga tudi ni preklicala, ampak je dne 7. 6. 2010 za zastopanje pooblastila odvetnika A.K.. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imela tožnica dva pooblaščenca. Glede na dejstvo, da je bilo vabilo za narok vročeno tudi tožnici, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je odločilo, da bo narok kljub bolezni drugega pooblaščenca opravilo, saj so bile varovane vse pravice, ki jih ima tožnica kot stranka v postopku. Iz tega razloga so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka in da tožeči stranki ni omogočilo razpolaganja s tožbenim zahtevkom.

Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih stranka ni priglasila.