Jedro

Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR. Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika.

Izrek

I. Pritožba zoper točki B. izreka in A.II. izreka se zavrže, pritožba zoper točki A.I. in A.III. izreka pa se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

II. Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se iz kupnine od prodane nepremičnine v znesku 80.000,00 EUR poplačajo po naslednjem vrstnem redu stroški upnika 4.821,63 EUR, davek na promet nepremičnin 1.568,63 EUR, in del upnikove terjatve 73.609,74 EUR, pri čemer se šteje, da je terjatev upnika poplačana v višini 125.000,00 EUR, upoštevajoč določbo 200.a člena ZIZ (A.I. točka izreka sklepa), odločilo, da se, kar upniki iz obravnavane kupnine zahtevajo več ali drugače, zavrne (A.II. točka izreka sklepa) in da poplačilo izvede finančno računovodska služba (A.III. točka izreka sklepa) ter izvršilni postopek v celoti ustavilo (B. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da je odločitev in obrazložitev pomanjkljiva in nejasna, saj sodišče v izreku ni odločilo, da je terjatev upnikov s prodajo nepremičnine in poplačilom iz kupnine v celoti poplačana, v nasprotju z dejanskim stanjem pa je sodišče prve stopnje celo zapisalo, da preostanek terjatve ostane nepoplačan (ob tem sodišče ni navedlo, kakšen naj bi bil ta preostanek). To je sodišče zapisalo kljub temu, da je glede na priglašeno terjatev upnika 119.929,77 EUR in dejstvo, da se terjatev šteje za poplačano v višini 125.000,00 EUR, jasno, da je terjatev poplačana v celoti. Sklepa torej ni mogoče preizkusiti in nima razlogov oziroma so ti med seboj v nasprotju. Sklep pa je izpodbijan tudi glede točke B. izreka, saj nima obrazložitve.

3. Pritožba zoper točko B. izreka in točko A.II. izreka ni dovoljena, zoper točki A.I. in A.III. izreka pa ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Skladno z 200.a členom ZIZ se, če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu tega zakona, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Da je upnik v tej zadevi poplačan za znesek 125.000,00 EUR, za dolžnika ni sporno, zmotno pa menita, da je upnik s tem poplačan v celoti.

6. Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR (primerjaj 197. člen ZIZ). Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika (drugi odstavek 14. člena Zakona o davku na promet nepremičnin - ZDPN-2). Tega, da je potrebno poplačati tudi stroške upnikov in davek, dolžnika niti ne prerekata, višje sodišče pa glede teh odločitev ni ugotovilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti. Posledično je pravilna tudi odločitev v točki A.III. izreka. Po odštetih vseh navedenih zneskih od zneska 125.00,00 EUR se izkaže, da je nepoplačan ostal del glavnice v znesku 1.320,03 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dne razdelitvenega naroka. Odločitev in obrazložitev tako nista nejasna ali nepravilna (izrek je oblikovan nekoliko nespretno, a je vendarle razumljiv in pravilen), zneska preostanka terjatve pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni bilo dolžno navesti, saj ga je možno ugotoviti že ob pravilni uporabi materialnega prava.

7. Po povedanem je pritožbo zoper točki A.I. in A.III. izreka treba zavrniti in sklep v tem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pritožnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je zanj izdana neugodna odločba. V točki B. izreka je sodišče prve stopnje izvršilni postopek v celoti ustavilo, kar je dolžnikoma v korist in zato zanju ne predstavlja neugodne odločitve. Ravno tako je za dolžnika ugodna odločitev, da se, kar upniki iz obravnavane kupnine zahtevajo več ali drugače, zavrne (A.II. točka izreka). Iz navedenega sledi, da dolžnika kot pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo zoper točko B. in točko A.II. izreka, zato njuna pritožba v tem delu ni dovoljena ter jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kljub navedenemu pa višje sodišče dodaja, da je sodišče izvršbo ustavilo iz razloga, ker nepremičnina ni več v lasti dolžnikov in nanjo ne more več teči izvršba.

9. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).