Jedro

Revizija je v individualnih delovnih sporih glede obstoja delovnega razmerja vedno dovoljena.

Tožena stranka, ki ne oporeka tožbi, čeprav ji je bilo to omogočeno, na ta način udejanji svojo pravico razpolaganja z zahtevkom nasprotne stranke. Posledica tega je, da se v materialnopravnem pogledu omeji možnost izpodbijanja zamudne sodbe samo na preizkus, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo deloma ugodilo tožbenim zahtevkom tožnikov in jim na podlagi ugotovitve o trajanju delovne dobe pri toženi stranki, priznalo trajanje delovnega razmerja za čas ustrezno daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami, vključno s pripadajočo plačo. Z delno zamudno sodbo je delno ugodilo tudi zahtevkom za plačilo razlike v odpravnini.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno drugostopno sodbo. Navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in sicer glede štetja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, učinkovanja sporazumov, sklenjenih pod odložnim pogojem, na tretje osebe, vprašanja neposredne uporabe določbe 15. člena ZTPDR, pravice do izjave in izvedbe dokazov ter dokaznega bremena. Odločitev sodišča naj bi glede teh vprašanj odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma naj take sodne prakse ne bi bilo. Pri tem se sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 9/97, VIII Ips 81/2001, II Ips 524/99 in II Ips 317/2001, ter na odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 447/2004. 4. Po določbi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v individualnih delovnih sporih glede obstoja delovnega razmerja vedno dovoljena. ZPP v 367. členu v takem primeru ne predvideva še posebnega odločanja o dopustitvi revizije, zato tak predlog ni samo nepotreben temveč tudi nedovoljen, zato ga je bilo treba v delu, ki se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje o ugotovitvi obstoja delovnega razmerja in priznanja vseh pravic tožnikom iz tega naslova, zavreči iz tega razloga (drugi odstavek 374. člena in 377. člen ZPP).

5. Predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo, s katero je sodišče druge stopnje potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje, tožena stranka ne vlaga zato, ker je sodišče potrdilo tako sodbo oziroma zato, ker za izdajo take sodbe ne bi bilo pogojev ali bi v tem delu odločitev odstopala od sodne prakse. Predlog se nanaša le na zatrjevanje zmotne uporabe materialnega prava in na zatrjevanje odstopa od sodne prakse.

6. Obseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se že s pritožbo ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek; priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati, ni jih pa tudi več mogoče izpodbijati. Tožena stranka, ki ne oporeka tožbi, čeprav ji je bilo to omogočeno, na ta način udejanji svojo pravico razpolaganja z zahtevkom nasprotne stranke. Posledica tega je, da se v materialnopravnem pogledu omeji možnost izpodbijanja zamudne sodbe samo na preizkus, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe.

7. Sodišče je o odpravninah tožečih strank odločilo na podlagi njihovih navedb o neprekinjeni delovni dobi pri toženi stranki. Glede na tako dejansko podlago (ki je bila sicer upoštevana tudi v pravnomočni sodbi) je sodišče odločilo o tožbenih zahtevkih na podlagi 109. člena ZDR. Pravilna uporaba te zakonske določbe pa za toženo stranko sploh ni (in ni bila) sporna.

8. Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).