Jedro

Predmetni postopek je predlagalni nepravdni postopek, ki se vodi po predlogu predlagateljice za odmero odškodnine zaradi razlastitve in odvzetih stvarnih pravic. Za takšne nepravdne postopke velja, da sodišče ne more odločati, če predloga ni, ko je vložen predlog za ureditev nekega razmerja, pa lahko sodišče uredi zgolj to razmerje. Pa tudi če bi bil predlog podan, sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku ne more določiti uporabnine oziroma odškodnine za uporabo tuje nepremičnine, za kar si nasprotni udeleženec (smiselno) prizadeva, saj to ne more biti predmet nepravdnega postopka.

Ker sodišče prve stopnje potem, ko je od cenilke prejelo vsebinsko prazno dopolnitev cenilnega poročila, ni vztrajalo pri zahtevi po dopolnitvi, ter se ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca, je le-temu kršilo njegovo pravico do izjavljanja, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, posledično pa je, ker odločitev v tem delu temelji izključno na cenilnem poročilu, po presoji pritožbenega sodišča sklep sodišča prve stopnje v tem delu do te mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede odškodnine za razlaščene parcele 1582/5, 1582/6, 1582/7 in 1583/11, vse k.o. x (2. alineja I. točke izreka) ter glede stroškov (II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in se sklep sodišča prve stopnje glede odškodnine za razlaščeno parcelo 755/1 k. o. y (1. alineja I. točke izreka) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu izplača odškodnina za razlaščene nepremičnine, in sicer za parcelo 755/1 k.o. y v višini 1.432,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2015 dalje do plačila ter za parcele 1582/5, 1582/6, 1582/7 in 1583/11, vse k.o. x v višini 40.097,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta nasprotni udeleženec in udeleženec vložila pravočasno pritožbo.

Nasprotni udeleženec izpodbija navedeni sklep zaradi prenizke odškodnine (določeno odškodnino sprejema kot nesporni del) in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP1. Navaja, da sodna cenilka za gradbeništvo mag. A. A. ni obrazloženo odgovorila na pripombe, ki jih je v postopku pred sodiščem prve stopnje podal na njeni cenilno poročilo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo cenilko zaslišati na naroku in dati nasprotnemu udeležencu možnost postavljanja vprašanj, vendar tega ni storilo, prav tako v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj meni, da je cenilno poročilo jasno, popolno in strokovno, pripombe nasprotnega udeleženca pa neupoštevne. Cenilka bi morala pri cenitvi upoštevati podatke in stanje nepremičnin v naravi na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Ker si cenilka stanja v naravi ni v celoti ogledala, temveč je ogled predčasno zaključila, kar ji je želel povedati nasprotni udeleženec, pa ni želela poslušati oziroma ga je odvrnila od tega, da ji ob ogledu predstavi stanje nepremičnin (čeprav takrat spisa še ni prevzela), je ostalo dejansko stanje nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka, ki bi ga cenilka morala upoštevati, neraziskano, posledično pa je cenitev napačna, saj je cenilka izhajala iz napačnih predpostavk glede namenske rabe in dostopa do razlaščenih nepremičnin. Vztraja, da bi bilo potrebno v postopek pritegniti geodeta, saj meja v naravi med razlaščenimi in nerazlaščenimi nepremičninami ni vidna. Samo s pomočjo geodeta, ki bi mejo pokazal, bi se lahko ugotovilo, za koliko je predlagateljica posegla v nepremičnini nasprotnega udeleženca, ki nista bili razlaščeni, kakšne oblike sta v naravi in kaj bi na njima bilo po novih prostorskih aktih dejansko mogoče zgraditi, na podlagi tega pa bi cenilka lahko ugotovila, ali sta zato tudi manj vredni. Sodišče prve stopnje bi se lahko z ogledom prepričalo, da meja v naravi ni vidna ter da nepremičnini, ki nista bili razlaščeni, nimata dostopa in da so pripombe nasprotnega udeleženca utemeljene. Nadalje vztraja pri pripombah glede stroškov vlaganj v razlaščene nepremičnine, primerljivih nepremičnin, stroškov pridobitve gradbenega dovoljenja, transporta in skladiščenja panoja za čas do možne montaže, izgubljenega prihodka iz naslova oglaševanja do možne montaže, stroškov geodeta, do katerih se naj cenilka in sodišče ne bi opredelila. Navaja, da cenilka pri svojem delu ni uporabila Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, ker ni upoštevala donosa ocenjevanih nepremičnin ter dejstva, da gre za naložbene nepremičnine. Cenilka je navedla, da informacije, ki bi jih lahko podal nasprotni udeleženec, niso potrebne za potrebe ocenjevanja, v nadaljevanju pa, da podatkov o finančnih donosih nima. Cenilka bi lahko podala oceno nadomestila za škodo, ki jo je utrpel nasprotni udeleženec zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja ob upoštevanju primerljivih nepremičnin z oglasnimi panoji, ki prav tako ustvarjajo donos, pa tega ni naredila. Cenilka je ugotovila, da so se dela izvajala preko razlaščene nepremičnine in da se na delu parcele 1582/10, ki je ostala v lasti nasprotnega udeleženca, še vedno nahaja zemljina in kamenje kot posledica gradnje predlagateljice, zato ni jasno, zakaj cenilka ni ovrednotila odškodnine za uporabo tuje nepremičnine ter odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine nasprotnega udeleženca v delu, ki se je uporabljal za potrebe predlagateljičine gradnje. V tem delu je zmanjšana vrednost nepremičnine nasprotnega udeleženca enaka celotni vrednosti nepremičnine, saj je nasprotni udeleženec trajno ne bo več mogel uporabljati. Pri dosedanji gradnji se je namreč izkazalo, da predlagateljica ta del nepremičnine potrebuje, zaradi česar je gospodarski pomen tega zemljišča za nasprotnega udeleženca izgubljen. Ocena cenilke, da se vrednost preostalega dela parcele 1582/10 ni zmanjšala je neutemeljena, cenilka bi pri tem morala upoštevati razliko v namenski rabi, komunalni opremljenosti in dostopu do navedene nepremičnine, ki zmanjšujejo njeno vrednost. Zaključka, da se vrednost parcele 1583/10 ni zmanjšala, pa sodišče prve stopnje ni pojasnilo. Cenilka je navedla, da sta parceli 1583/11 in 1583/10 spremenili namembnost iz gozdnega v stavbno zemljišče in tako prinesli lastniku korist, ker je cena stavbnega zemljišča višja od gozdnega. Cenilka ni usposobljena za področje gozdnih in kmetijskih zemljišč, navedeno stališče je splošno in podano brez opravljene primerjave stanja nepremičnin pred razlastitvijo in po njej, kar je za podajo ocen ključno. Obravnavani nepremičnin sedaj nimata niti dostopa do javne poti, zato sta za nasprotnega udeleženca izgubili gospodarski pomen oziroma je zanj njuna vrednost zmanjšana, ne glede na to, da sta ti zemljišči sedaj stavbni, saj gradnja (razen infrastrukture) ni možna. Meni, da je cenilka izvajala primerjavo izbranih nepremičnin z razlaščenimi nepremičninami v stanju na dan njenega ogleda, kar je zmotno, saj je cenilka dolžna upoštevati njihovo stanje v času pred uvedbo akta, ki je bil podlaga za razlastitev, takrat pa je bilo stanje povsem drugačno, kar vpliva na odškodnino. Na razlaščenem zemljišču se je nahajal gradbeni objekt, ki je sestavina nepremičnine (reklamni pano skupaj s pripadajočo infrastrukturo in dvema kamnitima zidovoma, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter zgrajeno lastno elektro odjemno mesto) in ki ga zgolj na podlagi razgovorov z izvajalcem avtoceste ni mogoče prestaviti, cenilka pa bi ga morala ovrednotiti v okviru vrednost nepremičnine in ne kot opremo. Predpogoj za postavitev in tudi prestavitev takega objekta je predhodna pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadomestno lokacijo pa je dolžna zagotoviti razlastitvena upravičenka, česar pa ni naredila. Nasprotni udeleženec ni nikoli izjavil, da se strinja z odškodnino namesto z nadomestno lokacijo, zato je takšna trditev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu protispisna. Prav zato, ker predlagateljica nasprotnemu udeležencu ni zagotovila ustrezne druge nepremičnine, bi sodišče prve stopnje moralo določiti ustrezno odškodnino, ki med drugim zajema tudi nadomestilo za škodo za spremljajoče objekte na nepremičnini, torej določiti potrebno nadomestilo zaradi uničenega roto panoja, in nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini, ki je nasprotnemu udeležencu nastala, saj je bil oglasni prostor uničen in ga ni mogel tržiti. Cenilka je vse stroške ocenila v bruto vrednosti, glede vsega ostalega pa je uporabljala neto zneske kar ni pravilno. Zneski morajo biti podani v bruto vrednosti, ker bo tudi nasprotni udeleženec moral plačati DDV. Prav tako bo nasprotni udeleženec od prejete odškodnine moral plačati davek od dohodka pravnih oseb, zato je pri vrednotenju potrebno upoštevati tudi ta davek, kar izhaja iz dopisa FURS št. 092-500993/2015-2 z dne 3. 4. 2015. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do pripombe, da je cenilka prenizko ocenila indikator posebnih okoliščin pri prisilni prodaji, in sicer le na 25%. Nadalje pri vrednotenju ni upoštevala dodatnih okoliščin, ki so gradnjo precej otežile in podražile, in sicer zaradi reklamnega roto panoja, ki ga je malo prej na nepremičnini nasprotnega udeleženca (nekoliko za njegovo lokacijo), nelegalno in za svoje potrebe zgradila druga gospodarska družba. Graja tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi nasprotni udeleženec moral zahtevo po odmeri in plačilu odškodnine za parcelo 1582/10 uveljavljati v drugem sodnem postopku, česar sodišče prve stopnje naj tudi ne bi obrazložilo. Škoda zaradi posegov predlagateljice na navedeno nepremičnino in škoda zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine je nastala v posledici razlastitve, zato bi se ta škoda morala ovrednotiti v tem postopku. Prav tako navaja, da je bila nasprotnemu udeležencu posest nad nepremičninami odvzeta še pred izdajo odločbe o razlastitvi in bi zato sodišče moralo ta relevantna dejstva ugotavljati ter ugotoviti, kdaj je bila dejanska posest nasprotnemu udeležencu odvzeta, od tega dne dalje pa mu priznati zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine. Sodišče prve stopnje se s tem pravnim vprašanjem ni ukvarjalo, preprosto je odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od odškodnine od 12. 1. 2015 dalje, svoje odločitve pa ni pojasnilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi (razen do višine ugotovljene odškodnine) in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Udeleženec postopka pa izpodbija uvodoma navedeni sklep, ker mu sodišče prve stopnje ni priznalo odškodnine za odvzeto stvarno pravico, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Navaja, da mu sodišče prve stopnje ni vročalo pisanj in ga ni vabilo na naroke za glavno obravnavo (razen dne 10. 3. 2017). Sodišče prve stopnje bi v tem postopku moralo določiti tudi o škodi, ki je udeležencu postopka nastala zaradi odvzema stvarne pravice, ki jo je imel na razlaščenih nepremičninah, kot je predlagala tudi predlagateljica v predlogu za odmero odškodnine. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek z nalogo, da ovrednoti škodo, ki jo je zaradi odvzema stvarne pravice utrpel udeleženec postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, predlog udeleženca pa je šteti kot predlog za dopolnitev sklepa.

K I. točki izreka

5. Predmetni postopek je predlagalni nepravdni postopek, ki se vodi po predlogu predlagateljice za odmero odškodnine zaradi razlastitve in odvzetih stvarnih pravic.2 Za takšne nepravdne postopke velja, da sodišče ne more odločati, če predloga ni, ko je vložen predlog za ureditev nekega razmerja, pa lahko sodišče uredi zgolj to razmerje. Pa tudi če bi bil predlog podan, sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku ne more določiti uporabnine oziroma odškodnine za uporabo tuje nepremičnine, za kar si nasprotni udeleženec (smiselno) prizadeva, saj to ne more biti predmet nepravdnega postopka.

6. Nadalje nasprotni udeleženec v postopku določitve odškodnine ne more uveljavljati, da je (preostala) parcela 1582/10 v delu, v katerem jo je uporabljala predlagateljica, brez vrednosti. O obsegu razlastitve na tem območju zaradi javnega interesa je bilo namreč že odločeno. V kolikor pa nasprotni udeleženec smatra, da je zaradi razlastitve dela njegovih nepremičnin zaradi javnega interesa zanj izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na navedeni nepremičnini, bi to dejstvo moral uveljavljati v upravnem razlastitvenem postopku in v skladu z 99. členom ZUreP-13 zahtevati, da predlagateljica prevzame tudi to nepremičnino. Če tega ni storil v upravnem postopku, mu v tem postopku ne pripada odškodnina za popolno izgubo gospodarskega pomena, pač pa le nadomestilo za zmanjšanje vrednosti.4

7. Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi (4. člen ZNP). Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se o rezultatih dokazovanja izjavi.5 Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana.6

8. Sodišče prve stopnje je odmero odškodnine za parcele 1582/5, 1582/6, 1582/7 in 1583/11 utemeljilo na cenilnem poročilu mag. A. A., sodne cenilke za gradbeništvo. Zoper navedeno cenilno poročilo je nasprotni udeleženec podal obširne pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje v grobem povzelo v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Po pozivu sodišča prve stopnje je cenilka na splošno vztrajala, da so ugotovljene vrednosti v cenilnem poročilu primerne in ni razlogov za kakršnekoli popravke oziroma dopolnitve ter dodala, da ni ocenila vrednosti panoja z nosilnim stebrom, ker ga je upoštevala kot opremo, ki jo je imel nasprotni udeleženec možnost prestaviti, in da ni bilo možno uporabiti dohodkovne metode zaradi izgubljenega donosa, saj donos v zvezi z oglaševanjem na obravnavani lokaciji ni nikjer jasno prikazan, čemu je sodišče prve stopnje sledilo.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da oglasni pano ni sestavina razlaščene nepremičnine, saj trajna, dejanska povezava med njima ni vzpostavljena (8. člen Stvarnopravnega zakonika7). Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je nasprotni udeleženec sam navajal, da je bil pripravljen odstraniti reklamni pano ter da bi mu morala predlagateljica zagotoviti enakovredno nepremičnino za prestavitev panoja, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi. Iz navedenega je sklepati, da je pano mogoče ločiti od zemljišča, ne da bi kateregakoli od njiju poškodovali ter odstranitev panoja na funkcionalnost zemljišča ne vpliva, nasprotni udeleženec bi ga torej lahko odstranil. Oglasni pano tako ne predstavlja spremljajočega objekta na nepremičnini, za katerega bi nasprotnemu udeležencu pripadalo nadomestilo za škodo. Če je bil oglasni pano pri odstranjevanju s strani izvajalca poškodovan oziroma uničen, pa to ni posledica razlastitve, odškodnina v tej zvezi pa ne predmet tega postopka.

10. Pritožba se tudi neutemeljeno zavzema za upoštevanje donosa iz oglaševanja (v zvezi s cenitvijo razlaščenih nepremičnin ter v zvezi z oceno škode zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja), saj nasprotni udeleženec v tej zvezi ni niti podal navedb niti predlagal dokazov, kot je navedla že cenilka. Kot že navedeno, gre v predmetni zadevi za predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja razpravno načelo, kar pomeni, da mora vsak udeleženec navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze drugega udeleženca, sodišče pa ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj en udeleženec ni zatrjeval, razen če gre za varstvo pravic mladoletnikov in oseb, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese, za kar pa tu ne gre (5. in 6. člen ZNP). V postopku določitve odškodnine je torej razlaščenec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati okoliščine, ki po njegovem vplivajo na višino odškodnine, saj sodišče odškodnine ne določi v pavšalnem znesku ali na podlagi podobnih primerov, kot si prizadeva pritožba, temveč na podlagi okoliščin konkretnega primera.

11. V preostalem pa odgovori cenilke izostali, prav tako odgovori sodišča prve stopnje oziroma so le-ti pavšalni (glede relevantne namenske rabe in dejanskega stanja razlaščenih nepremičnin ter metod in načina cenitve le-teh, glede vrednosti objektov na razlaščenih nepremičninah, glede zmanjšanja vrednosti preostalih delov nepremičnin, glede nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo, glede upoštevanja davka od dohodka pravnih oseb, glede indikatorja posebnih okoliščin pri prisilni prodaji), nekateri pa tudi materialnopravno zmotni (glede relevantne namenske rabe parcele 1583/11). Na pripombe, ki so strokovne narave, sodišče ne more obrazloženo odgovoriti, ne da bi se do pripomb predhodno argumentirano opredelila cenilka. Navedeno je od sodišča prve stopnje terjalo, da v zvezi s temi pripombami od postavljene cenilke pridobi jasna, konkretna, natančna in nedvoumna pojasnila. Razen zgoraj navedenega je pritrditi pritožbeni graji, da se cenilka kljub pozivu sodišča prve stopnje do pripomb nasprotnega udeleženca dejansko ni opredelila, temveč je zgolj vztrajala pri podanem cenilnem poročilu. Gre za vsebinsko prazno dopolnitev, saj na večino pripomb nasprotnega udeleženca sploh ni odgovorjeno. Sodišče prve stopnje se s takšno dopolnitvijo cenilnega poročila ne bi smelo zadovoljiti. Posledično je v tej zvezi enako prazna tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Do pripomb nasprotnega udeleženca, ki niso strokovne narave, so pa za odločitev bistvenega pomena, bi se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prav tako moralo opredeliti, torej navesti, zakaj pripombe na cenilno poročilo niso utemeljene ter zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva nasprotni udeleženec, niso potrebni.

12. Ker sodišče prve stopnje potem, ko je od cenilke prejelo vsebinsko prazno dopolnitev cenilnega poročila, ni vztrajalo pri zahtevi po dopolnitvi, ter se ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca, je le-temu kršilo njegovo pravico do izjavljanja, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, posledično pa je, ker odločitev v tem delu temelji izključno na cenilnem poročilu, po presoji pritožbenega sodišča sklep sodišča prve stopnje v tem delu do te mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

13. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje glede odškodnine za razlaščene parcele 1582/5, 1582/6, 1582/7 in 1583/11 (2. alineja I. točke izreka) ter glede stroškov (II. točka izreka) razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker na obširne pripombe nasprotnega udeleženca sploh še ni bilo odgovorjeno, je potrebno, da dokazni postopek v nakazani smeri (dopolnitev cenilnega poročila, po potrebi s sodelovanjem geodeta) prvič izvede sodišče prve stopnje, nato pa izhajajoč iz ustrezne materialnopravne podlage dodatno razjasni dejansko stanje, kar bo lahko podvrženo morebitni pritožbeni graji v skladu s pravico do dvostopenjskega sojenja in učinkovito pravico do pritožbe (25. člen URS). Razveljavitev tudi ne bo nesorazmerno prizadela pravice udeležencev do sojenja v razumnem roku.

14. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti procesne kršitve, dodatno razjasniti dejansko stanje, potem pa ob pravilni uporabi materialnega prava o navedenem delu predloga ponovno odločiti. Pri tem pritožbeno sodišče še opozarja, da prepoved spremembe na slabše v smislu 369. člena ZPP velja tudi za nov postopek pred sodiščem prve stopnje, ki mu je po razveljavitvi izpodbijanega dela sklepa zadevo vrnilo pritožbeno sodišče.8

15. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje cenilko pozvati, da se pisno opredeli do pripomb nasprotnega udeleženca oziroma jo v tej zvezi zaslišati, nato pa ob upoštevanju njenih odgovorov presoditi, ali je nasprotni udeleženec upravičen do višje odškodnine, kot je bila določena z izpodbijanim sklepom. Pri tem naj sodišče prve stopnje upošteva, da je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve - odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke).9 V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča se pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino upošteva namenska raba nepremičnine pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, in ne kasneje10, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka, na oceno vrednosti nepremičnine pa po mnenju pritožbenega sodišča vpliva tudi obremenjenost nepremičnine s pravicami tretjih. Čeprav Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP), ki ga je potrebno uporabiti v predmetni zadevi11, tega ne določa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaradi preprečevanja neenake obravnave razlastitvenih zavezancev12 med stranskimi stroški potrebno upoštevati tudi zmanjšanje vrednosti preostalega dela nepremičnin (v kolikor je ta podana), vendar le, kadar je ta posledica same razlastitve, ne pa tudi, kadar je ta posledica projekta, ki je razlastitvi sledil. V slednjem primeru bi bil razlaščenec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika.13

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K II. točki izreka

17. Kljub uvodni navedbi, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, nasprotni udeleženec pritožbe zoper določeno višino odškodnine za razlaščeno parcelo 755/1 k.o. y ni utemeljil, pritožbeno sodišče pa v tej zvezi tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

18. Pritožba sicer pravilno opozarja, da v primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu poleg odškodnine pripadajo tudi obresti od dejanskega odvzema do plačila odškodnine, vendar nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjeval, da je pred pravno razlastitvijo prišlo do dejanske razlastitve oziroma kdaj je prišlo do dejanskega odvzema nepremičnin (tudi v pritožbi tega določno ne navede), niti ni zahteval plačila obresti v tej zvezi.

19. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje glede odškodnine za razlaščeno parcelo 755/1 k. o. y (1. alineja I. točke izreka) potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. O odškodnini za odvzeto stvarno pravico udeleženca z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno, zato je njegovo pritožbo smiselno obravnavati kot predlog za dopolnitev sklepa, o katerem bo odločilo sodišče prve stopnje (325. in 326. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pri čemer naj upošteva, da izpodbijani sklep udeležencu ni bil vročen.

1 Prvi odstavek 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019:"Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov." 2 Šesti odstavek 160. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-1), ki ga je potrebno uporabiti v predmetnem postopku: "Če v dveh mesecih po pozivu iz prvega odstavka ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču." 3 Če razlastitveni zavezanec v postopku razlastitve ugotovi, da bi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin zanj izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na ostalem delu njegovih nepremičnin, lahko zahteva, da razlastitveni upravičenec prevzame v last tudi te nepremičnine.Razlastitveni zavezanec vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve. O zahtevi mora upravni organ odločiti hkrati z odločitvijo o razlastitvi. 4 Primerjaj VSRS Sklep II Ips 81/2012 z dne 19. 12. 2012 in VSL sklep I Cp 2026/2013 z dne 5. 3. 2014. 5 J. Zobec, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 497. 6 J. Zobec, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 300. 7 Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. 8 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2009, str. 484. 9 Primerjaj VSRS Sklep II Ips 81/2012 z dne 19. 12. 2012 in VSRS sklep II Ips 146/2014 z dne 4. 9. 2014. 10 Zakon o stavbnih zemljiščih, ki je področje razlastitev in nadomestila za razlaščeno nepremičnino urejal pred začetkom veljavnosti ZUreP-1, ni vseboval imel določbe, katera namenska raba se upošteva pri vrednotenju nepremičnine - enako kot ZUPUDPP, zato je sodna praksa oblikovala pravilo, da se upošteva namenska raba pred začetkom veljavnosti prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, glej VSRS Sklep II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016 in VSRS Sklep II Ips 279/2017 z dne 29. 3. 2018. 11 ZUreP-1 ureja odškodnino za razlaščeno nepremičnino v 105. členu, pri čemer se določbe od drugega do petega odstavka navedenega člena ne uporabljajo, kadar gre za umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. V tem primeru se za določitev odškodnine upoštevajo določbe 53. ter 55. do 59. člena ZUPUDPP. Navedene določbe ZUPUDPP so se začele uporabljati 1. januarja 2012, pri čemer je v 67. členu ZUPUDPP (dokončanje postopkov ocenjevanja nepremičnin) določeno, da če investitor vroči ponudbo za odkup oziroma pridobitev pravic na nepremičnini pred začetkom uporabe teh določb, se ocenjevanje vrednosti nepremičnin v postopkih pogodbenega oziroma prisilnega pridobivanja nepremičnin in pravic na njih izvede po dotlej veljavnih predpisih. 12 Nadomestilo za isto nepremičnino je lahko glede na to, ali se glede določitve odškodnine uporablja ZureP-1 (nadomestilo v naravi, prostorske ureditve lokalnega pomena) ali ZUPUDPP, različno določeno, kar pomeni neenako obravnavo razlaščencev (več o tem M. Grižon, Nadomestilo za razlaščeno nepremičnino, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2017, str. 141), prav tako je potrebno upoštevati, da tudi kasnejša zakonodaja razlaščencem priznava pravico do odškodnine za morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravico do odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine priznava razlastitvenim zavezancem tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (npr. v zadevi Bistrović proti Hrvaški). 13 VSRS Sklep II Ips 46/2010 z dne 15. 4. 2010.