Jedro

Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnika sta 16. 12. 2016 zoper Banko Slovenije (takrat 1. toženo stranko) in NLB, d. d. (takrat 2. toženo stranko) vložila tožbo, s katero sta zaradi izbrisa podrejenih obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 zahtevala - prva tožnica plačilo 15.000 EUR, drugi tožnik pa 10.000 EUR. Postopek je bil s sklepom z dne 6. 4. 2017 (list. št. 44) z dnem 6. 4. 2017 prekinjen, s sklepom z dne 20. 1. 2020 (list. št. 1) pa je bilo nato odločeno, da se z dnem 19. 12. 2019 postopek nadaljuje in da se zahtevek zoper Banko Slovenije izloči.

2.Sledil je izpodbijani sklep. Z njim je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in bo ta po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru kot pristojnemu sodišču (II. točka izreka sklepa). Tožnika sta zoper odločitev 6. 2. 2020 vložila pritožbo, ki je bila pritožbenemu sodišču predložena v reševanje maja 2020. Pritožbeno sodišče o vloženi pritožbi ni odločilo, ampak je spis vrnilo sodišču prve stopnje, da na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 odloči o (ponovni) prekinitvi postopka. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje 19. 7. 2024 izdalo sklep, da se postopek, ki je bil v tej zadevi prekinjen od 5. 3. 2020, nadaljuje s 15. 6. 2024. Tožnika je z dopisom pozvalo, da sporočita, ali (glede na 6. čl. in 48. čl. ZPSVIKOB-1) vztrajata pri vloženi pritožbi. Ker tožnika na poziv nista odgovorila, je bila pritožba 25. 10. 2024 predložena pritožbenemu sodišču.

3.Predmet pritožbenega preizkusa je torej sklep z dne 29. 1. 2020, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi in je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.

<em>Pritožbene navedbe</em>

4.Zoper odločitev se pritožujeta tožnika. Uveljavljata vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagata spremembo oziroma razveljavitev odločitve. V bistvenem navajata, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu da je ZPSVIKOB v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, saj tožnikoma nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve drugemu sodišču jima je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago ne le v 350. členu ZBan-1, temveč tudi v 85. členu direktive BRRD v zvezi s 26. členom Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

5. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

<em><strong>Presoja utemeljenosti pritožbe</strong></em>

6. Pritožba ni utemeljena.

5.7. Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1, je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. Tožnika sta tožbo vložila 16. 12. 2016, torej že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

6.8. ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. čl. določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oz. delničarkam ali upnikom oz. upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261. a. čl. ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (1. odst. 3. čl. ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (3. odst. 3. čl. ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnjim stavkom 1. odst. 27. čl. ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (1. odst. 4. čl. ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (1. odst. 5. čl. ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (1. odst. 6. čl. ZPSVIKOB-1). Po 1. odst. 48. čl. ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopke, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

7.9. ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

8.10. Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. 1. odst. 48. čl. ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

9.11. Tožnika uveljavljata odškodninsko varstvo zaradi varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu 1. odst. 3. čl. ZPSVIKIB-1. Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. čl. Ustave ter tudi v 85. čl. Direktive BRRS, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve, ker se tudi preostala zatrjevana pravna podlaga nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253a. in 261. a čl. ZBan-1.

10.12. V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (1. in 3. odst. 3. čl. ZPSVIKIB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih imata tožnika zoper poslovno banko, kot to očitata pritožnika, sicer pa se bosta imela tožnika o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njuno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.

11.13. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1(1) Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 44/2024.

2(2) Zakon o pravdnem postopku.

3(3) Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne povzema obširnih navedb, ki nimajo povezave s presojo (ne)pravilnosti konkretnega sklepa.

4(4) Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 72/2019.

5(5) Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami.

6(6) V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

7(7) Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 44/2024.

8(8) Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).

9(9) Glej sklepa VS RS III R 17/2022 in III R 5/2020.