Jedro

Sodba, zoper katero je bila vložena pritožba, za katero pa ni bila plačana sodna taksa, zaradi česar se šteje, da je bila umaknjena, postane pravnomočna s potekom roka za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki spremeni tako, da se ugotovi pravnomočnost sodbe na dan 21.3.2009, njena izvršljivost pa na dan 25.3.2009. Pritožbi se v ostalem zavrneta in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe (1. točka), ugotovilo, da je sodba postala pravnomočna 3.4.2009, izvršljiva pa 20.4.2009 (2. točka) in da je sklep z dne 30.3.2009 postal pravnomočen dne 3.4.2009 (3. točka).

Zoper sklep se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče sklep spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je pritožbo vložila tožena stranka, tožeča pa je za vloženo pritožbo izvedela, ko je po poteku 15-dnevnega roka za pritožbo želela pridobiti potrdilo o pravnomočnosti sodbe. Na nastop pravnomočnosti je bila še posebej pazljiva, saj je v njeno korist vknjižena predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe z veljavnosti 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Ker tožena stranka sodne takse za vložitev pritožbe ni plačala, je sodišče izdalo sklep, s katerim je štelo pritožbo za umaknjeno in postopek ustavilo. Sodišče je ta sklep vročalo samo toženi stranki, ki se je 30.3.2009 odpovedala pravici do pritožbe zoper sklep ter zaprosila za izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Sodišče je izdalo potrdilo o pravnomočnosti z dne 25.2.2009, tožeča stranka pa je lahko vpogledala v spis šele v času uradnih ur v sredo 8.4.2009. Sklep pa je bil tožeči stranki vročen šele tega dne. Tožeča je vložila predlog za izdajo sklepa o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti, nato pa večkrat neuspešno skušala pridobiti potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa z dne 30.3.2009. Sodišču očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP, kršitev načela kontradiktornosti, del sklepa, ki se nanaša na izvršljivost, pa ni obrazložen. Z nepravilnim vročanjem ji je bila povzročena škoda in kršena pravica do pravnega sredstva, ki je ustavno zagotovljena pravna kategorija. Kršena je bila pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), zahteva po poštenem vodenju postopka (fail trial), pravdni stranki pa v postopku nista imeli enakih možnosti za uveljavljanje svojih pravic. V konkretnem primeru ima nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe ter sklepa z dne 30.3.2009 velik vpliv na pravice in interese tožeče stranke. Ocenjuje, da je prišlo pri ravnanju nasprotne stranke potem, ko je pritožbo vložila, nato pa jo umaknila, do zlorabe procesnih pravic, kar ji je omogočilo sodišče. Zatrjuje, da je postal sklep, ki ji je bil vročen 8.4.2009, pravnomočen z iztekom 15-dnevnega pritožbenega roka, to pa je 24.4.2009. Tega dne je nastopila tudi pravnomočnost sodbe, njena izvršljivost pa bo nastopila s potekom paricijskih rokov.

Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila in v odgovoru predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnjenje.

Tožena stranka v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določil pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je storilo bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke 1. odst. 339. člena ZPP. Tožena stranka namreč ni imela možnosti, da se izjasni o vlogah, ki jih je pošiljala tožeča stranka, s tem pa ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V 2. točki izpodbijanega sklepa je sodišče napačno izračunalo datum nastopa izvršljivosti, saj je zmotno štelo, da je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti toženca 15 dni, kar pa ni pravilno, saj je šlo za menični spor, torej je rok za izpolnitev obveznosti 3 dni. Poleg tega pa sklep v tem delu sploh ni obrazložen. Sklep tudi nima prepričljivih razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da je postala sodba pravnomočna 3.4.2009. Sodišče bi moralo, če se je že odločilo za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, odločiti, da je postala sodba pravnomočna z dnem izteka roka za plačilo sodne takse. Od povprečno skrbne stranke bi se pričakovalo, da je v primeru, ko razpolaga s predhodno odredbo, pozorna na vprašanje, ali je vložena pritožba oziroma, kdaj je sodba pravnomočna. To bi lahko ugotovila s preprostim vpogledom v spis. Tožeča bi lahko že 21.3.2009 vpogledala v spis in od sodišča zahtevala izdajo potrdila o pravnomočnosti in nato vložila predlog za izvršbo. Ker pa tožeča ni bila dovolj skrbna, je očitno zamudila rok za opravičitev predznambe in želi sedaj podaljšati že zamujene roke.

Pritožbi sta utemeljeni.

Prvostopno sodišče je 6.11.2008 po opravljeni javni glavni obravnavi izdalo sodbo. V pritožbenem roku je tožena stranka dne 25.2.2009 vložila pritožbo, sodišče pa jo je z nalogom za plačilo sodne takse za pritožbo pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga plača neplačano sodno takso ter jo opozorilo na posledice. Tožena stranka je po pooblaščenki nalog prejela 5.3.2009 (l. 132). Ker tožena stranka v 15-dnevnem roku od vročitve naloga sodne takse za pritožbo ni plačala, je sodišče s sklepom dne 30.3.2009 pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno in postopek ustavilo. Sklep o umiku je sodišče toženi stranki vročilo po pooblaščenki 2.4.2009. Pooblaščenki tožeče stranke je bil sklep vročen 8.4.2009. Tožena stranka se je z vlogo z dne 3.4.2009 odpovedala pravici do pritožbe zoper sklep o umiku. Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo pravnomočnost sodbe na dan 25.2.2009, z izpodbijanim sklepom pa je klavzulo pravnomočnosti razveljavilo in ugotovilo pravnomočnost sodbe dne 3.4.2009, izvršljivost pa dne 20.4.2009. Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/2007 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP) v 1. odst. 319. člena določa, da postane sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Po 2. odst. 333. člena pa je pravočasna pritožba ovira, da bi sodba postala pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Formalna pravnomočnost pomeni, da sodbe ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, materialna pravnomočnost pa se izraža v vezanosti na vsebino odločbe. Danes je v teoriji splošno sprejeto stališče, da postane prvostopenjska sodba, proti kateri je mogoče vložiti pritožbo, pravnomočna takrat, ko je nobena od strank ne more več izpodbijati s pritožbo. V konkretnem primeru je prvostopno sodbo tožena stranka izpodbijala s pritožbo, ker pa ni plačala dolžne sodne takse, je sodišče s sklepom štelo pritožbo za umaknjeno. Umik pritožbe ima dve posledici: takojšen nastop formalne pravnomočnosti in dolžnost povrnitve z vložitvijo pritožbe povzročenih stroškov nasprotni stranki. Umik pritožbe je sodišče ugotovilo s sklepom deklaratorne (ugotovitvene) narave. Do umika je prišlo, ko so se stekli pogoji zanj. Umik je posledica neplačila sodne takse za pritožbo s strani tožene stranke. Po poteku 15-dnevnega roka, v katerem mora stranka, ki ima taksno zavezo, dolžno takso plačati, pa tega ne stori, pride do posledic. V konkretnem primeru v skladu s 105.a členom ZPP se pritožba šteje za umaknjeno. S tem, ko se pravno sredstvo umakne, povzroči takojšen nastop pravnomočnosti. Umik pritožbe je procesno dejanje, ki učinkuje od trenutka, ko je sporočeno sodišču. Umik pritožbe se ne more preklicati, zato postane sodba, ki je bila s pritožbo izpodbijana, ob umiku pritožbe pravnomočna (3. odst. 334. člena ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala sodbo, zaradi neplačila sodne takse za pritožbo pa so se pogoji za umik stekli s potekom roka za plačilo takse, ki je potekel 20.3.2009. Sodba je tako postala pravnomočna 21.3.2009. Po 1. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izjema velja v primerih, ko pravnomočnost ne zadrži izvrštive. V konkretnem primeru je postala sodba pravnomočna 21.3.2009. Sklep o izvršbi opr.št. In 2005/00670-3 z dne 9.6.2005, ki je na podlagi pravnomočne sodbe ostal v veljavi, pa v 1. točki dolžniku nalaga, da v roku 3 dni po vročitvi poravna upniku terjatev. Ob upoštevanju 3-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, je postala sodba izvršljiva dne 25.3.2009. Pritožbeno sodišče šteje, da je v interesu obeh pravdnih strank pravilna ugotovitev pravnomočnosti, saj gre za enega najpomembnejših institutov procesnega prava, na katerega procesni zakoni vežejo različne pravne posledice. Glede pritožbenih trditev tožeče stranke o kršitvah pravil vročanja in načela kontradiktornosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da tožeča stranka v času, ko je tekel pritožbeni rok pa vse do 6.4.2009, ko je, kot izhaja iz uradnega zaznamka, poklicala v civilno pisarno in zaprosila za sklep z dne 30.3.2009, ni preverila, ali je v spisu morda vložena pritožba in ali je že potekel pritožbeni rok. Zato se ne more uspešno sklicevati na eventualno zamudo, do katere naj bi prišlo zaradi ravnanja sodišča oziroma nasprotne stranke.

V skladu z 2. odst. 154. člena in 2. odst. 165. člena je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.