Jedro

Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediča M.P. in B.T. sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi sklenilo, da se zapuščinska obravnava prekine in dedič P.T. napoti na pravdo, da s tožbo proti sodedičema M.P. in B. T. uveljavi zahtevek, da se v njuna zakonita dedna deleža kot darili vračunata zapustničin denarni prispevek za študij, izplačan na podlagi sklenjenih dogovorov, in sicer dedinji M.P. po dogovoru z dne 16. 8. 1992 v višini 27.000,00 DEM (sedaj 13.804,88 EUR) in dediču B.T. po dogovoru z dne 19. 11. 1996 v višini 28.716,50 DEM (sedaj 14.682,51 EUR). Za vložitev tožbe je določilo rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa ter napotenega dediča opozorilo na posledice, če tožbe v danem roku ne bo vložil. 2. Zoper sklep se dedič P.T. pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD) ter predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče pravilno povzelo procesno gradivo, na podlagi katerega uveljavlja vračunanje zapustničinega denarnega prispevka za študij sodedičev. Opozarja, da so dokazila o višini izplačanih otroških doklad v nemškem jeziku. Bistveno je, da je bil denar, ki ga je za študij sodediču plačevala zapustnica, namenjen zgolj študiju in izrecno določen kot dota, ki naj se jima všteje kot del dediščine in zato vračuna v njun dedni delež. Res so starši dolžni preživljati svoje otroke, vendar je v tem primeru šlo za nadaljnje, neobvezno šolanje, ki sta ga bila starša pripravljena sofinancirati s tem, da se ta sredstva vračunajo v njun dedni delež. Ugovori z otroškimi dokladami, obveznostjo preživljanja in podobno, ne morejo vplivati na vsebino pisnih dogovorov. Pritožnik je dokazal, da je zapustnica dejansko plačevala za nadaljnje šolanje sodedičema in koliko je plačevala. Če zatrjujeta, da je treba te zneske kakorkoli zmanjšati, pa naj v pravdi dokazujeta, na kakšni podlagi in koliko naj se plačila zmanjšajo.

3. Dediča M.P. in B.T. sta odgovorila na pritožbo in predlagala, da se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 1. točki prvega odstavka 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med ostalim tudi v primeru, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka tega člena). Pritožnik je tekom zapuščinskega postopka trdil, da sta sodediča od zapustnice že prejela denarna zneska, namenjena za njuno nadaljnje šolanje, kot izhaja tudi iz obeh pisnih dogovorov z dne 16. 8. 1992 in 19. 11. 1996. Ker sta sodediča tej zahtevi konkretizirano ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je med zakonitimi dediči prišlo do spora o dejstvih (in sicer o tem, ali je bilo dano darilo s strani zapustnice in v kolikšni vrednosti), ki terja prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo. Tudi v primeru, ko se dedič sklicuje na vračunanje izdatkov, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, v njegov dedni delež (drugi odstavek 54. člena ZD), zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo, kadar je med dediči spor o dejstvih.

6. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, ko je napotilo na pravdo pritožnika, da proti sodedičema uveljavlja zahtevek na vračunanje daril v njun dedni delež. Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža (1).

7. Ker so bile pravilno uporabljene določbe ZD, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD, po kateri vsaka stranka sama krije svoje stroške, nastale v zvezi oziroma zaradi postopka.

(1) Podobno sklepi VSL II Cp 4471/2009, II Cp 165/2012, II Cp 2880/2013.