Jedro

Vročitev pošiljke samostojnemu podjetniku posamezniku, ki kljub pozivu in urgenci sodišča prve stopnje, ni posredoval podatkov, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje z njegovim pečatom in ob upoštevanju dejstva, da je bil prevzemnik pošiljke kot pritožnikov „zastopnik – prokurist“ vpisan v Poslovni register Slovenije, je bila v skladu z 91. členom ZUP, saj se „zastopnika – prokurista“ glede na navedene okoliščine utemeljeno šteje za osebo, ki je bila določena za sprejemanje dokumentov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper odločbo Občinske uprave Občine Središče ob Dravi z dne 5. 1. 2010 kot prepozno vloženo. Z navedeno odločbo je bil pritožniku odmerjen komunalni prispevek za bioplinsko napravo z močjo 999 Kw električne moči s pomožnimi objekti za priključitev na javno cestno in vodovodno omrežje ter javne površine. Župan Občine Središče ob Dravi je z odločbo z dne 22. 11. 2010 pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je pritožnika pozvalo (s pozivom z dne 11. 10. 2010 in urgenco z dne 9. 11. 2010), naj predloži dokaze o tem, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje s pečatom. Ker pritožnik teh podatkov ni posredoval, je sodišče prve stopnje na podlagi uradnih podatkov Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AJPES, ugotovilo, da je kot pritožnikov zastopnik vpisan A. A., (pritožnikov oče), ki mu je bila dne 23. 1. 2010 vročena odločba, s katero je bila njegova pritožba v upravnem postopku zavrnjena. Vročitev zastopniku fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, je glede na 91. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zakonita, saj je pooblastilo za sprejemanje dokumentov zajeto v pooblastilu za zastopanje (čeprav vročilnica ni bila opremljena s pritožnikovim pečatom). Zato je pritožnikova tožba, ki je bila poslana kot priporočena pošiljka dne 24. 2. 2010, prepozna, saj je bila vložena po preteku 30-dnevnega zakonskega roka iz 28. člena ZUS-1. 3. Pritožnik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ZUS-1 in ZUP. Navaja, da mora biti tudi vročitev odločbe, s katero je končan postopek, opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena po 87. členu ZUP, zato je vročitev pritožnikovemu očetu, sicer prokuristu, ki pa ni imel pooblastila za sprejem pošiljk, nezakonita. Dodaja še, da je bil v času od 4. 1. 2010 do 25. 1. 2010 v tujini in se je šele ob vrnitvi seznanil z zavrnitvijo njegove pritožbe zoper izpodbijano odločbo tožene stranke. Zato je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem 26. 1. 2010 in je tožba, vložena 24. 2. 2010, pravočasna. Sodišče prve stopnje pa bi tudi v primeru pravilne vročitve moralo dopustiti sodno varstvo glede na določbo 98. člena ZUP, saj je pritožnik odločbo dejansko dobil šele 25. 1. 2010. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sta sporni pravočasnost tožbe, ki jo je pritožnik vložil po odvetniku priporočeno po pošti dne 24. 2. 2010, in vprašanje, ali je bila odločba drugostopenjskega upravnega organa, ki jo je bilo treba osebno vročiti, vročena v skladu z določbami ZUP. Pri tem pa ni sporno, da je bila z odločbo drugostopenjskega upravnega organa v upravnem postopku zavrnjena pritožnikova pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa, izpodbijana s tožbo, vročena dne 23. 1. 2010 A. A., ki je bil takrat vpisan v Poslovni register Slovenije kot pritožnikov zastopnik - prokurist. Sporno tudi ni, da je bil pritožnik v času od 4. 1. 2010 do 25. 1. 2010 v tujini, da sam izjavlja, da je drugostopenjsko odločbo prejel ob vrnitvi v Slovenijo dne 25. 1. 2010 in da predlaga, da je rok za vložitev tožbe začel teči 26. 1. 2010. 7. Po določbi 91. člena ZUP se opravlja vročitev fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju podjetnik), tako da se dokumenti (med drugim) fizično vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 148/2010 z dne 30. 9. 2010). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (I Up 134/2008, I Up 331/2008) je pravilno vročanje pisanj podjetnikom tudi, če je pisanje vročeno fizični osebi, ki je za to pooblaščena oziroma ji je zaupano razpolaganje s pečatom podjetnika.

8. Glede na okoliščine tega primera, ko gre za vročitev pošiljke pritožniku kot podjetniku, da pritožnik kljub pozivu in urgenci sodišča prve stopnje ni posredoval podatkov, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje z njegovim pečatom, da je bil A. A., ki je pošiljko prevzel, kot pritožnikov zastopnik - prokurist vpisan v Poslovni register Slovenije, da priznava, da je to pošiljko dobil 25. 1. 2010, torej dva dni po tem, ko je bila vročena njegovemu prokuristu, ki je hkrati njegov oče, se Vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je bila vročitev odločbe pritožnikovemu zastopniku - prokuristu v skladu z 91. členom ZUP. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča se pritožnikov zastopnik – prokurist utemeljeno šteje za osebo, ki je bila določena za sprejemanje dokumentov.

9. Ker je bila po presoji Vrhovnega sodišča odločba pravilno vročena pritožnikovemu zastopniku - prokuristu dne 23. 1. 2010, 30-dnevni rok za vložitev tožbe (določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1) pa se je v obravnavani zadevi iztekel z iztekom ponedeljka 22. 2. 2010, je bila dne 24. 2. 2010 priporočeno po pošti vložena tožba prepozna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

10. Glede na navedeno niso utemeljene pritožnikove navedbe, da njegov zastopnik - prokurist ni imel pooblastila za sprejem pošiljk in da bi morala biti vročitev opravljena po 87. členu ZUP. Pritožnik sam navaja, da je bil v času od 4. 1. 2010 do 25. 1. 2010 v tujini in da je odločbo drugostopenjskega upravnega organa v tej zadevi prejel dne 25. 1. 2010, torej 28 dni pred iztekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Prav tako tudi niso utemeljene pritožnikove navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti 98. člen ZUP, ker naj bi pri vročanju prišlo do pomote, saj je bila vročitev zakonito opravljena njegovemu zastopniku – prokuristu.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

12. Pritožnik v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.