Jedro

Ker je na materi siceršnja celotna skrb za prevoze otrok, je sodišče prve stopnje utemeljeno (morebiti) potrebne prevoze na stike naložilo predlagatelju, saj se lahko ravno na tak način pokaže otrokoma, da sta starša v odnosu do njih enakopravna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje določilo stike med predlagateljem in njegovima mladoletnima sinovoma (pod III. točko izreka), naložilo predlagatelju, da od vložitve predloga dalje plačuje preživnino za mld. A. A. v znesku 460,00 EUR mesečno, za mld. B. B. pa 510,00 EUR mesečno (pod IV. točko izreka) ter zavrnilo predlagateljev predlog v delu, ki se nanaša na določitev stikov (pod V. točko izreka) in na plačevanje preživnine (pod VII. točko izreka).

2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugo sodnico posameznico.

3. Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba izpostavlja, da iz izreka sklepa lahko povzamemo le, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino od vložitve predloga, pri čemer ni jasno, ali gre za predlog predlagatelja ali predlog nasprotne udeleženke. Zato trdi, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1).

6. Pri presoji, ali gre za razsojeno stvar, je potrebno upoštevati vse tri elemente sodbe: dejansko stanje, pravna pravila in izrek sodbe (319. člen ZPP). Ker lahko predmet in obseg pravnomočnosti sodbe sodišča torej določimo le z razlago dejanskega stanja in razlogov celotne odločbe, nam šele razlogi pomagajo individualizirati zahtevek. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pod 68. točko obrazložitve jasno in natančno obrazložilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino v odmerjenem znesku od dneva vložitve predloga dalje, to je od 5. 3. 2021 dalje, uveljavljana postopkovna kršitev zaradi zatrjevane pomanjkljivosti izreka sklepa ni podana. Že na tem mestu pa velja izpostaviti, da je takšna določitev plačevanja preživnine tudi materialnopravno pravilna, saj je skladna s 196. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se lahko preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga za določitev preživnine.

7. Sodišče prve stopnje je natančno in obširno obrazložilo, zakaj je breme prevozov v zvezi s stiki na predlagatelju. Tem razlogom se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, saj jih pritožbene navedbe ne omajajo. Predlagateljev motiv za podajo soglasja za šolanje otrok v Ljubljani namreč ni relevanten. Tudi pritožbeno predstavljeni finančni aspekt prevozov in kršitev delodajalčevih navodil ne more utemeljevati drugačne odločitve, saj predlagatelju sodišče ni naložilo, da pride na stike ali se iz njih odpelje s službenim avtomobilom. Tudi pritožbeno izpostavljanje časa, ki naj bi ga nasprotna udeleženka porabila za prevoz otrok, ne more utemeljevati predlagane odločitve o udeležbi matere pri prevozih na stike. Prvostopno sodišče je namreč pojasnilo, da je zaradi oddaljenosti med kraji bivanja udeležencev na nasprotni udeleženki siceršnja celotna skrb za prevoze in je ravno zato naložilo predlagatelju, da poskrbi za (morebitne) prevoze otrok (zgolj) na stike, saj se lahko ravno na tak način pokaže otrokom, da sta starša v odnosu do njih enakopravna.

8. Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija določitev preživnine je v prvem odstavku 183. člena, 189. členu ter 190. členu DZ. Po teh določbah morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

9. Pritožba materialnih zmožnosti nasprotne udeleženke ter njenih potreb ne izpodbija. Tudi prvostopno ugotovljene potrebe pritožnika niso pritožbeno sporne. Pritožba izpodbija le ugotovljene potrebe obeh otrok in ugotovljene pritožnikove zmožnosti.

10. Predlagateljeve pritožbene trditve o lastnih zmožnostih za preživljanje ne morejo omajati pravilnosti prvostopnega zaključka, da so predlagateljevi prihodki višji od pritožbeno zatrjevane pogodbeno določene plače v znesku približno 1.700,00 EUR. Pritožba namreč kakšnih navedb, da predlagatelj v letih 2020, 2021 in 2022 ni prejel dodatkov, ki jih je sodišče upoštevalo pri izračunu njegovega povprečnega mesečnega dohodka, niti ne podaja, pa tudi kakšnih dokazov za to ne ponuja (primerjaj prvi odstavek 7. člena ZPP ter 340. člen ZPP).

11. Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da so potrebe upravičenca odvisne od materialnih in pridobitnih zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljevo premoženjsko stanje kaže na večje zmožnosti za preživljanje od zatrjevanih, ne le na podlagi podatkov FURS-a in izpisov iz TRR, temveč tudi zato, ker je ugotovilo, da si je kupil počitniško prikolico v vrednosti 25.000,00 EUR ter kolo za 4.000,00 EUR. Že ob dejstvu, da zmore toženec mesečno plačevati znesek v višini 650,00 EUR kot posojilo za prikolico, kar je več kot določeni preživnini, se izkaže, da sodišče prve stopnje potreb predlagateljevih sinov ni ugotovilo v previsokem znesku. V znesku 940,00 EUR, ki ga je prvostopno sodišče podrobno utemeljilo, ter katerega pravilnosti pritožba z lastno oceno izvedenih dokazov pritožnik niti ne more izpodbiti, so potrebe vsakega od sinov opredeljene povsem realno, upoštevaje dejanske materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev – torej nikakor ne v takem znesku, ki si ga starša ne bi mogla privoščiti. Porazdelitev preživninskega bremena med starša kot preživninska zavezanca pa je tudi povsem ustrezna, saj nasprotna udeleženka kljub nižjim premoženjskim zmožnostim in skrbi za oba otroka nosi polovično breme. Tako se izkaže, da preživnina za vsakega od sinov, ki na letnem nivoju znaša manj kot (zgolj) mesečni znesek za prikolico, ni določena v previsokem znesku. Ker ima predlagateljeva preživninska obveznost do sinov prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, celo pred predlagateljevim lastnim preživljanjem, se pritožba neutemeljeno zavzema za znižanje preživnine, saj česa takega koristi preživljancev ne zahtevajo.

12. Pritožbenih razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

13. Ker gre za postopek, ki se vodi v korist otrok, nasprotna udeleženka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (165. člen ZPP, drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

1 ZPP se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).