Jedro

Pri vzročni zvezi je treba uporabiti teorijo adekvatne vzročnosti, po kateri se izmed vseh okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, po rednem teku stvari, pripelje do enake posledice. V obravnavanem primeru je torej treba ugotoviti, ali ravnanja toženca po rednem teku stvari, običajno, pripeljejo do enake posledice. Kot dolžnostno ravnanje je sodišče prve stopnje štelo 73. člen oz. 75. člen SPZ. Pritožbeno sodišče glede tega pritrjuje pritožbenemu pomisleku, saj dejstva, da je A. A. pirotehnično sredstvo uporabil na toženčevi nepremičnini, ni mogoče povezati z uporabo toženčeve nepremičnine, prav tako pa uporabe pirotehničnega sredstva ni mogoče obravnavati kot prepovedano imisijo v smislu 75. člena SPZ: ne gre za vzrok, ki bi izviral iz toženčeve nepremičnine. Do nastanka škode tako ni prišlo zaradi uporabe nepremičnine.

Samo dejstvo, da je bila ognjemetna baterija, iz katere je ena od raket zanetila požar v tožnikove delavnici, izstreljena s toženčeve nepremičnine, upoštevaje določbe SPZ ne more pomeniti toženčeve odgovornosti za škodno posledico. Tudi dejstvo, da je nesporno ognjemetno baterijo postavil na delovni pult v garaži, kjer je potekala zabava ob rojstvu njegove hčerke in kjer je bila vsem dostopna, ne. Kot je bilo ugotovljeno, so bili gostje na zabavi vsi polnoletni, s temu ustreznimi življenjskimi izkušnjami, ki med drugim pomenijo tudi zavedanje, da je treba pri uporabi pirotehnike ravnati pazljivo. Tudi če je bil toženčev namen, da bodo med zabavo uporabili pirotehniko (kar je izpovedal policistoma), to ne pomeni, da je lahko predvideval, da bo nekdo od gostov samovoljno in očitno na neustrezen način uporabil pirotehniko. Ob pravilni uporabi namreč ni mogoče pričakovati oz. predvideti škodne posledice, kot je nastala v tem primeru. Splošno znano je namreč, da je treba pri uporabi ognjemetno baterijo pritrditi, saj se sicer lahko zgodi, da se baterija prevrne in začel streljati v stran, kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Tudi dejstvo, da tožnik po tistem, ko je slišal pokanje ognjemeta, ni takoj pritekel iz kuhinje v garažo, kjer je potekala zabava, ne pomeni njegove krivde – ugotovljeno namreč ne pomeni, da je soglašal z neustrezno/nepravilno uporabo pirotehnike, kar je bil neposredni vzrok za nastanek škodne posledice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana vmesna sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, po katerem je toženec dolžan solidarno z A. A. plačati tožniku 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2020 in mu povrniti pravdne stroške.

II. Tožnik je dolžan povrniti tožencu v 15 dneh pravdne stroške 6.797,88 EUR, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, (I.) da je po temelju utemeljen tožbeni zahtevek (po katerem je toženec dolžan solidarno z A. A. plačati tožniku 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2020 in mu povrniti pravdne stroške) in da (II.) se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.

2. V pravočasni pritožbi toženec uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga spremembo vmesne sodbe, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno, da se vmesno sodbo razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba najprej soglaša, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podana toženčeva objektivna odgovornost, saj je A. A. uporabil ognjemetno baterijo, ki je v prosti prodaji in je do škode prišlo zaradi njene napačne uporabe. Sicer pa je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo vzročno zvezo, saj se pri presoji civilne odgovornosti presoja ta po načelu adekvatne vzročnosti in ne po načelu _sine qua non_, ki upošteva vse vzroke in posledice. Pritožba zato meni, da ni utemeljen zaključek, da je toženec solidarno odgovoren1 že zaradi posesti pirotehničnega izdelka, prav tako ne, ker bi opustil skrb, da bi preprečil uporabo pirotehničnega sredstva.

Tudi uporaba pirotehničnega sredstva izven termina, ko je ta dovoljena, ni v vzročni zvezi z nastankom škode. Tožencu ni mogoče očitati nobene kršitve Zakona o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih2 (v nadaljevanju: ZEPI), ki se nanaša na omejitve prodaje in uporabe fizičnim osebam. Škoda je nastala zaradi nepravilne uporabe (protipravnega ravnanja) A. A. in ne zaradi samega nakupa in hrambe, zato ni jasno, kataro dolžno ravnanje je toženec opustil. Dejstva, da je bilo pirotehnično sredstvo uporabljeno na toženčevi nepremičnini, ni mogoče povezovati z uporabo nepremičnine v smislu 73. člena Stvarnopravnega zakonika3 (v nadaljevanju: SPZ), prav tako uporaba pirotehničnega sredstva ne predstavlja nedovoljene imisije v smislu 75. člena SPZ, saj ne gre za vzrok, ki bi izviral iz toženčeve nepremičnine. Do nastanka škode tako ni prišlo zaradi uporabe nepremičnine. Pirotehničnega sredstva toženec zagotovo ni uporabil in tega tudi nikomur ni dovolil. Sodba je obremenjena tudi s procesno kršitvijo, saj je sodišče izvedlo prepozno predlagan dokaz za zaslišanje prič B. B. in C. C. Dokaz je bil predlagan na tretjem naroku za glavno obravnavo, čeprav je bil tožnik s tem, da sta bila ta dva policista v patrulji, ki je med prvimi prišla na kraj škodnega dogodka, seznanjen najkasneje na pripravljalnem naroku. Z njunim zaslišanjem se je postopek zavlekel, saj je bilo treba izvesti še dva dodatna naroka za glavno obravnavo, brez njunega zaslišanja pa bi se postopek končal že na glavni obravnavi 13. 10. 2022. Sodišče se zato na njuni izpovedbi ne bi smelo opreti.

Pritožba sicer meni, da dejstvo, da sta policista v drugih prostorih našla še več neuporabljenih pirotehničnih sredstev, pomeni, da je bila uporabljena samo ena ognjemetna baterija, kar potrjuje tudi zapisnik o ogledu, ko sta se našla samo dva tulca. Logično je, da je nekaj tulcev zgorelo v požaru, saj se je ognjemetna baterija pri uporabi prevrnila in so posamične rakete letele v smer prostora, kjer je nastal požar. Če bi bilo uporabljenih več pirotehničnih sredstev, bi bilo najdenih več nezgorelih tulcev. Končno so gostje na zabavi potrdili, da je bilo uporabljeno le eno pirotehnično sredstvo. Toženec je v prostoru, kjer je bila zabava, nesporno hranil ognjemetno baterijo, ki je bila dostopna vsem, kar pa ne pomeni, da je komurkoli toženec dovolil uporabo. Šlo je za ostanek pirotehnike, ki ni bil uporabljen v času, ko jo je dovoljeno uporabljati, garaža je tudi primeren prostor za hrambo takega predmeta, čeprav je bila tam zabava. Pomembno je, da so se zabave udeležile samo polnoletne osebe, do škodnega dogodka pa je prišlo že po eni uri, ko vsi udeleženci še niso niti prišli in je bila zabava povsem mirna.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik pritrjuje vmesni sodbi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Škoda, ki je nastala tožniku, je posledica požara, do katerega je prišlo, ker je A. A. (toženčev gost, zoper katerega je bila izdana zamudna sodba) na toženčevi nepremičnini med zabavo, ki jo je toženec organiziral ob rojstvu svoje hčerke, uporabil ognjemetno baterijo. Zabava je bila v toženčevi garaži, na njej je bilo več ljudi, točil se je alkohol, v istem prostoru pa je bila na delovnem pultu ognjemetna baterija v originalni embalaži. Pokanje zaradi uporabe pirotehnike je bilo močno in glasno, oz. sta bili uporabljeni vsaj dve seriji pirotehnike. Toženec je bil med pokanjem ognjemeta v kuhinji, kjer je po koncu še 3 ali 4 minute pripravljal hrano. Nepremičnine pravdnih strank so v neposredni soseščini: miza, v katere je bil sprožen ognjemet, je bila približno 7 m od delavnice in hiše tožnika. Po škodnem dogodku sta policista, ki sta prišla na ogled, našla še nekaj drugih neuporabljenih pirotehnična sredstev. Pirotehnika je bila uporabljena v času, ko uporaba pirotehničnih sredstev po ZEPI ni dovoljena.

6. Pritožba pravilno opozarja, da je pri vzročni zvezi treba uporabiti teorijo adekvatne vzročnosti, po kateri se izmed vseh okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, po rednem teku stvari, pripelje do enake posledice. V obravnavanem primeru je torej treba ugotoviti, ali ravnanja toženca po rednem teku stvari, običajno, pripeljejo do enake posledice.

7. Kot dolžnostno ravnanje je sodišče prve stopnje štelo 73. člen4 oz. 75. člen5 SPZ. Pritožbeno sodišče glede tega pritrjuje pritožbenemu pomisleku, saj dejstva, da je A. A. pirotehnično sredstvo uporabil na toženčevi nepremičnini, ni mogoče povezati z uporabo toženčeve nepremičnine, prav tako pa uporabe pirotehničnega sredstva ni mogoče obravnavati kot prepovedano imisijo v smislu 75. člena SPZ: ne gre za vzrok, ki bi izviral iz toženčeve nepremičnine. Do nastanka škode tako ni prišlo zaradi uporabe nepremičnine.

8. Pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti se je po splošnem pravilu o prepovedi povzročanja škode iz 10. člena Obligacijskega zakonika6 (v nadaljevanju: OZ) vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske odgovornosti se v sodni praksi poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano.7 Zato je treba presoditi, ali je ravnanje toženca mogoče prepoznati kot nedopustno, in če je, ali tako ravnanje redno (pričakovano) vodi do posledice, kot je bila v obravnavani zadevi.

9. Procesna kršitev, na katero opozarja pritožba, ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč v zadnjem odstavku 3. točke obrazložitve pojasnilo razloge za pravočasnost dokaznega predloga za zaslišanje policistov B. B. in C. C., s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Dokaz je bil predlagan na naroku 13. 10. 2022 po zaslišanju priče (policista) D. D., ki se je spomnil, da je na neki fotografiji, ki so jih ob ogledu posneli policisti, videl, da naj bi bile v hiši oz. ob njej še druge nerabljene ognjemetne baterije. Trditveno podlago, da so bila v hiši še druga pirotehnična sredstva, je tožeča stranka podala (npr. list št. 68 spodaj, da ognjemetna baterija ni bila edino pirotehnično sredstvo na zabavi), da sta policista fotografirala neuporabljeno pirotehniko, pa je tožnik, kot je navedel tudi v dokaznem predlogu (list. št. 113) izvedel šele iz navedenega zaslišanja. Gre torej za situacijo iz tretjega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku8 (v nadaljevanju: ZPP), ko tožnik predlaganega dokaza brez svoje krivde niso mogel navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da je bil tožnik že pred 13. 10. 2022 seznanjen z imeni policistov, ki sta opravila ogled kraja škodnega dogodka, a iz tega podatka še ni mogel sklepati, da sta fotografirala tudi neporabljeno pirotehniko v toženčevi hiši. To je izvedel šele ob zaslišanju priče D. D. 10. Če je bilo pirotehnično sredstvo uporabljeno izven časovnega okvira, v katerem ZEPI dovoljuje uporabo, bi to lahko pomenilo kvečjemu prekršek po navedem zakonu, ne pomeni pa protipravnosti oz. nedopustnosti, ki bi kot taka že sama po sebi privedla do škodne posledice.

11. Pritožba sklepa, da dejstvo, da sta policista v toženčevi hiši našla še več neuporabljenih pirotehničnih sredstev, pomeni oz. potrjuje, da je bila uporabljena samo ena ognjemetna baterija. Takšno sklepanje ni pravilno: če sta policista našla še več neporabljenih pirotehničnih sredstev, to pomeni le, da ta niso bila uporabljena. Ni pa iz tega mogoče sklepati, da poleg nedvomno uporabljene ognjemetne baterije niso bila uporabljena katera druga pirotehnična sredstva, še zlasti, ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov (npr. izpovedba nepristranske priče E. E.) ugotovilo, da sta bili uporabljeni vsaj dve seriji pirotehnike.

12. Kljub vsem tem ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je, kolikor se nanaša na toženca, po temelju utemeljen tožbeni zahtevek. Kot je že bilo pojasnjeno, samo dejstvo, da je bila ognjemetna baterija, iz katere je ena od raket zanetila požar v tožnikove delavnici, izstreljena s toženčeve nepremičnine, upoštevaje določbe SPZ ne more pomeniti njegove odgovornosti za škodno posledico. Tudi dejstvo, da je nesporno ognjemetno baterijo postavil na delovni pult v garaži, kjer je potekala zabava ob rojstvu njegove hčerke in kjer je bila vsem dostopna, ne. Kot je bilo ugotovljeno, so bili gostje na zabavi vsi polnoletni, s temu ustreznimi življenjskimi izkušnjami, ki med drugim pomenijo tudi zavedanje, da je treba pri uporabi pirotehnike ravnati pazljivo. Tudi če je bil toženčev namen, da bodo med zabavo uporabili pirotehniko (kar je izpovedal policistoma), to ne pomeni, da je lahko predvideval, da bo nekdo od gostov samovoljno in očitno na neustrezen način uporabil pirotehniko (to je ugotovilo sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve). Ob pravilni uporabi namreč ni mogoče pričakovati oz. predvideti škodne posledice, kot je nastala v tem primeru. Splošno znano je namreč, da je treba pri uporabi ognjemetno baterijo pritrditi, saj se sicer lahko zgodi, da se baterija prevrne in začel streljati v stran, kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru (kar je sodišče prve stopnje opisalo v 14. točki obrazložitve). Tudi dejstvo, da tožnik po tistem, ko je slišal pokanje ognjemeta, ni takoj pritekel iz kuhinje v garažo, kjer je potekala zabava, ne pomeni njegove krivde – ugotovljeno namreč ne pomeni, da je soglašal z neustrezno/nepravilno uporabo pirotehnike, kar je bil neposredni vzrok za nastanek škodne posledice.

13. V zvezi z ugotovitvijo, da se je na zabavi točil alkohol in da so po izpovedbi policistke B. imeli gostje zadah po alkoholu ter da naj bi bilo splošno znano, da postanejo ljudje po zaužitju alkohola manj podvrženi samo kontroli, je treba ugotoviti, da ni nikjer nobene trditve, da bi bilo ravnanje A. A. posledica uživanja alkohola, iz ugotovljenega dejanskega stanja (ki ga pritožbeno sodišče sprejema) pa ni razvidno, da bi še kateri drug gost zabave želel uporabiti pirotehniko (čeprav je bila, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, nedvomno na voljo in so gostje imeli do nje dostop).

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja ni podana krivdna odgovornost toženca: tožencu ni mogoče pripisati kakršnega koli nedopustnega ravnanja, pa tudi sicer dejstvo, da je A. A. na nepravilen način uporabil ognjemetno baterijo, ki je bila na delovnem pultu v garaži in s tem povzročil požar v sosedovi delavnici, ni objektivno predvidljiva posledica tega, da je bila škatla z ognjemetno baterijo v istem prostoru, kjer je bila toženčeva zabava. Zato je treba pritožbi ugoditi, sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti (prvi odstavek 351. člena ZPP).

15. Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP tožnik dolžan povrniti stroške vsega postopka. Stroški so priznani tožencu po stroškovniku, ki ga je vložil na glavni obravnavi 27. 3. 2023, skupno 6775 točk. Od priznanih stroškov ni mogoče priznati edino stroškov popravka odgovora na tožbo, saj gre za popravo lastne pomote in kar ni , potreben za pravdo. Dodatno so priznani stroški pritožbe 1125 točk in na odvetniške stroške 22 % DDV. Priznani so še stroški pričnine 10,08 EUR za pričo F. F., odmerjeni s sklepom na list. št. 100, in stroški sodne takse za pritožbo 1.005 EUR. Skupaj znašajo priznani pravdni stroški 6.797,88 EUR. Obračun je razviden s stroškovnika, pripetega k list. št. 139. 1 Gre za zatrjevano solidarno odgovornost z A. A., ki je uporabil pirotehnično sredstvo in zoper katerega je bila izdana zamudna sodba. 2 Uradni list RS, št. 35/2008, s spremembami. 3 Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami. 4 Prvi odstavek tega določa, da morajo zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. 5 Prvi odstavek tega določa, da mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). 6 Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami. 7 VSRS sodba II Ips 116/2016. 8 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.