Jedro

Odklonitev presoje utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja priče z nepravilnim sklicevanjem na 496a člen ZPP je relativna bistvena kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 496a členom ZPP, ne pa absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 1.900.- DEM s pripadki, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji, v kateri uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji, predlaga tožena stranka, naj revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki je v odgovoru nanjo predlagala, naj jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Revizija je utemeljena.

V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka utemeljevala obstoj pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja tudi z okoliščino, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče K.M. To pritožbeno navedbo je sodišče druge stopnje štelo kot predlog novega dokaza. Zavrnilo jo je sklicujoč se na 496a člen ZPP.

Takšno ravnanje sodišča druge stopnje opredeljuje tožena stranka v reviziji kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. To pa zato, ker je zaslišanje K.M. kot priče predlagala že v prvostopnem postopku, kar je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi.

Tožena stranka je res že v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagala zaslišanje priče K.M. (list št. 8). Iz spisa tudi ne izhaja, da bi se izvedbi tega dokaza odpovedala. Zato vztrajanja tožene stranke v pritožbi zoper prvostopno sodbo na zaslišanju omenjene priče ni mogoče opredeliti kot predloga za izvedbo novega dokaza. Ravnanje pritožbenega sodišča v skladu s to opredelitvijo pa ni absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Ne gre namreč za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Je pa odklonitev presoje utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja K.M. kot priče z nepravilnim sklicevanjem na 496a člen ZPP relativna bistvena kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 496a členom ZPP. Ta odklonitev bi namreč mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker je do te relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, je to revizijski razlog (2. točka 1. odst. 385. člena ZPP), ki ga tožena stranka (sicer z zmotno pravno opredelitvijo) izrecno uveljavlja (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V tem naj sodišče druge stopnje presodi še utemeljenost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja priče K.M. v postopku pred sodiščem prve stopnje, v okviru drugega odstavka 365. člena ZPP pa še zlasti pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o zahtevku na plačilo zamudnih obresti. Tožeča stranka je namreč prvotni, konkretno opredeljeni tolarski zahtevek, v teku postopka spremenila v tolarski zahtevek, vezan na tujo valuto.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.